Politika - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti

Badinter, Robert

V Franciji je zasedal veliko visokih funkcij: minister za pravosodje (1981–1986), predsednik ustavnega sodišča (oz. ustavnega sveta, fr. Conseil constitutionnel) (1986–1995) in senator (1995–2011); prav tako je bil prvi in dolgoletni predsedn...

Balkan, humanitarne katastrofe in oboroženi spopadi

Komunistični režimi na Balkanu so pred demokratičnimi revolucijami leta 1989 več kot štirideset let grobo, množično in sistematično kršili človekove pravice.

Bela hiša (White House)

Središče ameriške državne politike in washingtonska rezidenca ameriškega predsednika (Pennsylvania Avenue 1600). Prvi se je v njej leta 1801 naselil Thomas Jefferson. V jugoslovanskih časih jo je – v času Kennedyja (1963), Nixona (1971), Car...

Berlinski zid

Po padcu nacistične Nemčije so poraženo državo z zahoda in juga zasedle čete ZDA, V. Britanije in Francije, z vzhoda pa enote sovjetske Rdeče armade. Julija 1945 so se na potsdamski konferenci zaveznice dogovorile o razdelitvi okupacijskih con...

Bipolarnost in multipolarnost

Razvoj mednarodne skupnosti je pretežni del zgodovine potekal unipolarno z močnimi primesmi spremenljivega ravnovesja. V času do vestfalskega mirovnega kongresa 1648 beležimo izmenjavajoča se obdobja dominacije in prehode iz ene oblike regionaln...

Bohinjski dogovor

Z izrazom »bohinjski dogovor označujemo druženje na praznični torek, 1. maja 1990, torej nemudoma po zmagi Demosa na aprilskih parlamentarnih volitvah, v Bohinju pri družini Bučar. »Delovnega kosila« so se udeležili Jože Pučnik, Tin...

Brezigar, Milko

Milko Brezigar je bil gospodarski teoretik, podjetnik, časnikar in politik. Po gimnaziji v Gorici je študiral pravo na univerzah v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta 1910 tudi doktoriral. Kot odvetniški pripravnik je delal v Ljubljani in Gorici, le...

Brionska deklaracija

Sestanek slovenskega vodstva z evropsko »trojko« in predstavniki SFRJ 7. julija 1991 na otoku Brioni (kjer je nekoč pogosto bival, sprejemal tuje goste in obračunaval z neposlušnimi funkcionarji predsednik Tito) je sledil napadu JLA na Slovenijo...

Bučar, France

Dr. France Bučar je bil med najvplivnejšimi ustanovitelji slovenske države v zgoščenem zgodovinskem času 1987–1992. S svojimi idejami in osebnimi dejanji je odločilno prispeval k slovenskemu nacionalnemu programu (1987 ), nastanku političn...

Bush, George H. W.

Bush, George Herbert Walker, znan tudi kot Bush starejši, ameriški politik, kongresnik, diplomat in poslovnež, 41. predsednik Združenih držav Amerike (1989–1993), podpredsednik v obdobju Ronalda Reagana (1981–1989) in oče Georgea W. Busha,...

Bush, George W.

Bush, George Walker, znan tudi kot Bush mlajši, ameriški politik, poslovnež in guverner zvezne države Teksas (1995–2000), 43.

Carrington, Peter Alexander Rupert, šesti Baron Carrington

Britanski politik, ki je služboval v administracijah več konservativnih premierjev, najvidnejši kot zunanji minister v vladi Margaret Thatcher med 1979–1982.

Cestna afera (1969)

»Cestno afero« je sprožil sklep Zveznega izvršnega sveta (ZIS – jugoslovanske vlade), ki mu je predsedoval Mitja Ribičič iz slovenske »politične kvote«, o vrstnem redu jugoslovanskih federalnih enot za najem posojil Mednarodnega monetarnega fonda za razvoj cestne infrastrukture.

Članstvo Slovenije v NATU

Leto 1997 je bilo za slovensko zunanjo politiko neprijazno, saj Slovenija (tudi po zaslugi nerodne diplomacije in skeptikov na najvišjih mestih) ni dobila pričakovanega vabila v NATO, kot so ga dobile Češka, Madžarska in Poljska.

Clinton, William Jefferson

Ameriški politik, član demokratske stranke, med letoma 1993 in 2001 je bil 42. predsednik Združenih držav Amerike, pred tem pa guverner in generalni tožilec države Arkansas. Clinton je po izobrazbi pravnik, šolal se je na najboljših šolah: G...

Daytonski sporazum

Splošni okvirni sporazum za mir v Bosni in Hercegovini je sporazum, ki so ga BiH, Hrvaška in ZRJ sklenile 21. novembra 1995 v ameriškem mestu Dayton v prisotnosti predstavnikov ZDA, EU, Rusije in Združenega kraljestva.

De Michelis, Gianni

Italijanski politik, ki je med letoma 1980 in 1992 zasedal različne ministrske položaje, v letih med 1989 in 1992 je služboval kot minister za zunanje zadeve v takratni vladi Republike Italije in veljal za desno roko dvakratnega predsednika italijanske vlade Bettina Craxija.

Delitev in razpad Jugoslavije

Kraljevina SHS se je 3. oktobra 1929 preimenovala v Jugoslavijo, obe skupaj pa sta trajali od 1. decembra 1918 do 6. aprila (oz. do kapitulacije jugoslovanske vojske 17. aprila) 1941. Če prištejemo še londonsko izseljensko vlado kralja Petra II.,...

Demokracija in državljanski pogum

Pravni in politični pogum sta posebni lastnosti, ki sta značilni za vse, ki imajo kakor koli opraviti z odločanjem o javnih zadevah.

Demokratična legitimiteta mednarodne in ustavne suverenosti Slovenije

Tri vrste ustavotvornih besedil, pripravljalnih aktov, dokumentov in gradiv je bilo potrebnih za sprejem slovenske ustave.

Demokratična ustavna rekonstrukcija Jugoslavije 1988–1989

Na Bledu je 17. septembra 1987 jugoslovansko sociološko društvo organiziralo razgovor o ustavnem razvoju Jugoslavije, ki ga je povzela skupna izjava z naslovom »Demokratična ustavna rekonstrukcija Jugoslavije«. Udeleženci razgovora so se us...

Demos, volitve

Vključitev Demosa v volilne postopke za nastop na volitvah leta 1990. Volilni štab Demosa je začel z delom po sprejemu volilne zakonodaje in se takoj začel ukvarjati z bistvenimi vprašanji za nastop Demosa na volitvah. Pregled volilne zakonodaje...

Demosov predvolilni program osamosvojitve (1990)

V začetku leta 1990 se je slovenska demokratska opozicija293 začela resno in pospešeno pripravljati na bližnje volitve.

Demšar, Vincencij

Profesor zgodovine in geografije, politik. Po končanem učiteljišču v Tolminu je študiral zgodovino in geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1971 se je zaposlil v Loškem muzeju v Škofji Loki, od leta 1981 je delal kot ar...

Dogovor pri Kučanu

»Dogovor pri Kučanu« označuje zapis iz dokumentacije Petra Jambreka s polnim naslovom »Informacija za dr. Bučarja o predlogu za novo slovensko ustavo«. Zapis je datiran s ponedeljkom, 28. maja 1990, in zadeva sestanek pri tedanjem predsedniku...

Dolenc, Janez

Profesor, slavist, narodopisec, literarni zgodovinar, planinec Osnovno šolo je obiskoval v Javorju in Gorenji vasi, gimnazijo v Kranju, med nemško okupacijo pa še eno leto v Celovcu, kjer so ga januarja 1945 zaprli in marca odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau.

Drnovšek, Janez

Če Janeza Drnovška primerjamo z drugimi pomembnimi – pokojnimi – slovenskimi državniki, med katerimi prideta na misel npr.

Druga formulacija plebiscitnega vprašanja

V petek, 9. novembra 1990, je bila v sklepni razpravi o plebiscitni strategiji osamosvojitve Slovenije predlagana poslancem Demosa naslednja formulacija plebiscitnega vprašanja. »Ali naj Slovenija na dan razglasitve rezultatov tega plebiscita posta...

Družbenopolitična primernost

V obdobju po letu 1963, imenovanem obdobje samoupravne socialistične demokracije, si je vse do leta 1990 partija zagotavljala lojalnost in obvladovanje odgovornejših funkcij v državi s pomočjo instituta t.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Gre za državni provizorij Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemljih, ki so do zadnjih dni prve svetovne vojne pripadala habsburški monarhiji.

Državljanska vojna kot oblika agresije

Sorazmerna stabilnost balkanskih držav do zloma njihovih komunističnih režimov je temeljila na tem, da velik del družbe ni imel dostopa do pomembnih javnih funkcij.

Državljanski forum za odpravo tajne zakonodaje

Po razkritju paralelnega pravnega sistema in obstoja tajne zakonodaje in drugih skrivnih predpisov92 je v letu 1990 kot izraz civilne družbe vzniknila tudi civilna pobuda Državljanski forum za odpravo tajne zakonodaje (dalje: DF).

Dunajski sporazum o nasledstvu

Dunajski sporazum o nasledstvu med peterico enakopravnih držav naslednic po bivši Jugoslaviji (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija oz.

Ehrlich, Lambert

Lambert Ehrlich, teolog, etnolog in deloma politik, je študiral teologijo na rodnem Koroškem, v duhovniškem poklicu je nato opravljal do leta 1918 pomembna dela v Beljaku in Celovcu, po priključitvi slovenskega dela Koroške k Avstriji se je umaknil v Ljubljano in tu predaval na teološki fakulteti.

Enotnost in sprava

V Sloveniji že nekaj let razpravljamo o narodni spravi in politični enotnosti. Ponavadi pravimo, da smo bili Slovenci najbolj enotni pred tridesetimi leti, okrog plebiscita, v vojni za Slovenijo in v času, ko je Slovenija dosegla mednarodno prizna...

Evropska geopolitika: zavezništva 1814–1990

V zlatih, stabilnih časih devetnajstega stoletja so bili zavezniki Avstrijci in Prusi, Rusi in Angleži; po začetnih nesporazumih zaradi francoske revolucije in Napoleonovih vojn so se jim pridružili tudi Francozi.

Evropski integracijski proces

Evropski integracijski proces pojmujemo kot strukturno rezultanto delovanja ključnih mednarodnih vladnih organizacij na širšem evropskem in tudi globalnem prostoru (EU, NATO, OVSE in Svet Evrope) v povezavi z delovanjem OZN.

Geopolitična ločnica med helensko in rimsko civilizacijo ter med Zahodnim rimskim in Vzhodnim bizantinskim cesarstvom

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Cras vehicula nisi sit amet pellentesque dignissim. Nullam mattis lacinia massa id semper. Proin tristique aliquet eros quis sollicitudin. Donec condimentum justo ut est hendrerit cursus. Donec...

Gerenčer, Andrej

Ekonomist, politik. Po poklicu je univerzitetni diplomirani ekonomist. Študiral je v Zagrebu in Mariboru. Že pred začetkom študija se je zaposlil na državnem podjetju PTT. V tem podjetju je ostal do leta 1984. Nazadnje kot direktor. Leta 1984 je...

Gorbačov, Mihail Sergejevič

Sovjetski voditelj, generalni sekretar komunistične partije (1985) in predsednik Sovjetske zveze (1988), pravnik, reformator, ki je – v imenu konceptov, kot so »glasnost«, »perestrojka« in »uskorenije« (pospešek) – odločilno prispeval h koncu hladne vojne.

Gosar, Andrej

Andrej Gosar, mislec in politik, je klasično gimnazijo obiskoval v Ljubljani in leta 1910 maturiral, potem pa je kot štipendist Knafljeve ustanove študiral pravo na dunajski univerzi.

Grims, Branko

Politik, poslanec, geolog, politolog. Diplomiral je leta 1987 na Oddelku za geologijo Naravoslovne fakultete Univerze v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, smer politične vede, kjer je leta 2003 m...

Haaška mirovna konferenca o Jugoslaviji

Po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške junija 1991 ter zaradi vse hujših vojaških spopadov na območju Hrvaške so države članice ES na izrednem sestanku zunanjih ministrov 27.

Hladna vojna

Hladno vojno splošno opredeljujemo kot obdobje resnih političnih napetosti med Sovjetsko zvezo in državami pod njenim ideološkim vplivom bter ZDA in Zahodno Evropo, ki so nastale kot posledica blokovske ureditve Evrope po drugi svetovni vojni.

Hrvaška

Zgodovina slovenske državnosti, narodne emancipacije in osamosvajanja je iz zgodovinsko-političnih in kulturnih razlogov precej povezana z dogajanji med Hrvati.

Ilirizem

Ilirizem (ilirstvo) je bilo gibanje za združitev južnoslovanskih narodov, predvsem jezikovno in kulturno, deloma tudi politično.

Ilirske province

Ilirske province (fr. les Provinces Illiryennes) so bile ustanovljene z dekretom Napoleona Bonaparta (1769–1821) 14. oktobra 1809 ter so do 13. oktobra leta 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije, t. i. Vojno krajino, Kra...

Iskanje ustavnega kompromisa (1991)

Od prvih javnih informacij o vsebini nove ustave je naraščalo zanimanje poklicne in strokovne javnosti za številna konkretna vprašanja, ob katerih so se oblikovala različna, tudi nasprotujoča si stališča in predlogi.

Izključevanje in razkol v slovenski politiki: Narodni svet in Osvobodilna fronta

O medsebojnem izključevanju vodilne slovenske stranke in komunistov oz. Narodnega sveta in Protiimperialistične oz. Osvobodilne fronte poročajo vsi vidni slovenski zgodovinarji od Vodopivca do Možine, posebej nazorno pa dogajanje – sklicujoč s...

Jambrek, Peter

Peter Jambrek, pravnik, sociolog, profesor ustavnega prava, javni intelektualec, kot nestor slovenske ustave in pobudnik plebiscita sodi v najožji krog posameznikov, ki so zaslužni za nastanek samostojne in neodvisne Republike Slovenije.

Janša, Janez

Osnovno šolo je obiskoval v Žalni in na Grosupljem, klasično gimnazijo pa v Stični. Obramboslovje je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, na kateri je leta 1982 diplomiral. Po študiju je postal pripravnik na ted...

Jelcin, Boris, Nikolajevič

Jelcin, Boris, Nikolajevič, sovjetski in ruski politik, prvi predsednik Ruske federacije (1991–1999). Jelcin je bil ključna osebnost ruske postkomunistične tranzicije in demokratične preobrazbe ter politik, ki je Rusijo približal Evropi. V sov...

Jugoslovanska ljudska armada

Zadnje obdobje razvoja Oboroženih sil SFRJ (1981–1991) je bilo že od začetka v znamenju posledic smrti predsednika CK ZKJ, dosmrtnega predsednika SFRJ, trikratnega narodnega heroja, vrhovnega poveljnika Oboroženih sil itd., maršala Josipa Broza Tita leta 1980.

Jugoslovanski boj za oblast

25. marca 1988 se je nenapovedano sestal vojaški svet Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki je cilje »vse pogostejših napadov na JLA v sredstvih javnega obveščanja, zlasti v Sloveniji,« videl predvsem na armadi sami, ne pa na sistemu. Po...

Jugoslovanstvo

Jugoslovanstvo je umetna skovanka, napravljena iz prvotnejših izrazov »Jugoslovan« in »Jugoslavija«. Medtem ko je pojem »Jugoslavije« konkreten in pomeni lahko samo državo z običajnimi atributi državnosti, je bil pojem »Jugoslovana« dvoum...

Karađorđevići

Karađorđevići so bili pripadniki najprej srbske, nato pa srbsko-hrvaško-slovenske oziroma jugoslovanske vladarske dinastije.

Kardelj, Edvard

Član in vodja Komunistične partije Slovenije, med drugo svetovno vojno med prizadevnejšimi člani NOB ter OF. Po vojni je ostal med vidnejšimi političnimi predstavniki – tako v Jugoslaviji kot tudi v mednarodnem prostoru – med drugim je bil...

Klajnšček, Viktor

Gozdarski strokovnjak , gospodarstvenik, amaterski igralec, politik Osnovno šolo je obiskoval na Tišini, nižjo gimnazijo v Murski Soboti, Državno realno gimnazijo kraljeviča Andreja pa na Ptuju, kjer je leta 1936 maturiral.

Klavora, Fedja

Arhitekt, urbanist, politik, raziskovalec domoznanstva. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju in maturiral 1958. Na Ljubljanski univerzi je nato študiral arhitekturo in leta 1963 diplomiral na FAGG v Ljubljani. Po služenju vojaškega rok...

Klinar, Rina

Sociologinja, političarka. Diplomirala je leta 1978 na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, smer sociologija. Šolanje je nadaljevala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, smer neprofitni mana...

Kmecl, Matjaž

Literarni zgodovinar, pisatelj, dramatik in politik, diplomiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti in doktoriral iz slovenske literarne zgodovine.

Kocbek, Edvard

Edvard Kocbek, pesnik, pisatelj, esejist in politik, je po gimnaziji v Mariboru in dveh letih študija teologije študiral romanistiko v Ljubljani, Nemčiji in Franciji, od 1931 je služboval kot profesor francoščine na Hrvaškem in do začetka druge svetovne vojne v Ljubljani.

Kohl, Helmut Josef Michael

Nemški kancler (1982–1998) in predsednik krščansko-demokratske stranke CDU (1973–1998). Zahodno in po letu 1990 združeno Zvezno republiko Nemčijo je vodil skupaj 16 let. Bil je eden najbolj trdoživih nemških voditeljev (Adenauer 14, Merkel...

Komunizem (Marxov leninizem in Leninov stalinizem)

Ob stoletnici oktobrske revolucije so nekateri zahodni intelektualci začeli razmišljati, kako znova obuditi komunistično revolucijo, tisto pravo, zares radikalno in na svetovni ravni.

Kontraobveščevalna služba JA, KOS

Kontraobveščevalna služba, s kratico KOS, je bila sestavni del JA v nekdanji SFRJ. Razvila se je iz Oddelka za zaščito naroda (OZNA – Odjeljenje za zaštitu naroda), ki je bil ustanovljen 13. maja 1944 in je bila državna varnostno-obveščeva...

Kontrarevolucija

Vse do razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) obsesija z nasprotniki komunističnega sistema, poimenovanimi tudi kot notranji in zunanji sovražnik ali kot kontrarevolucija, tudi kot parole poenotenja jugoslovanskih narodov in narodnosti, ni bila prisotna v samo medijih in strokovni literaturi.

Konvencija o prihodnosti Evropske unije

Začela se je leta 2002, napovedali pa so jo že v Evropskem svetu v Laekenu konec leta 2001. Konvencija je končala delo julija 2003 z osnutkom evropske ustave – »Pogodbe o Ustavi za Evropo« (PUE), angleško Draft Treaty Establishing a Constitut...

Korošec, Anton

Anton Korošec je bil duhovnik, politik in slovenski narodni voditelj od 1917 do smrti. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju in v Mariboru, kjer je 1892 maturiral in potem na tamkajšnjem bogoslovju študiral teologijo. Posvečen je bil že 1895; kot kapl...

Kozirev, Andrej

24. maja 1992 – tri mesece potem, ko je Rusija podprla slovensko državnost (izrekla mednarodno priznanje Slovenije) – je Ljubljano obiskal ruski zunanji minister Andrej Kozirev. Državni protokol je med obiskom pripravil tudi ogled Gostilne Rusk...

Krek, Janez Evangelist

Janez Evangelist Krek je bil duhovnik, politik, sociolog in pisatelj. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, 1884 je tam vstopil v bogoslovje in bil posvečen 1888. Knezoškof Jakob Missia ga je poslal študirat v dunajski Avguštinej, ki je skrbel za n...

Kristan, Etbin

Po prvih treh razredih gimnazije v rodnem mestu je nadaljeval šolanje v Zagrebu in potem prešel na karlovško kadetnico.

Kučan, Milan

Milan Kučan, diplomirani pravnik, je začel politično kariero v okviru nekdanjega komunističnega režima in se v tem okviru povzpel do najvišjih položajev tako v nekdanji SR Sloveniji kot SFR Jugoslaviji – nazadnje do položaja predsednika CK ZKS (1986–1989).

Lenin, Vladimir Iljič

Lenin (pravi priimek: Uljanov) je bil ruski revolucionar, marksistični teoretik ter najpomembnejši oblikovalec in prvi voditelj Sovjetske zveze.

Liberalizem

Liberalizem je politično, v tem okviru tudi kulturno in socialno gibanje, ki priznava svobodo za najvišjo vrednoto individualnega in družbenega življenja.

Majnardi, Franc

Ekonomist, politik. Rojen v Litiji, je od svojega prvega leta je živel v Trbovljah, kjer je končal osnovno in nato Srednjo ekonomsko šolo. Na Ekonomsko poslovni fakulteti je kasneje diplomiral smer za notranjo menjavo. Kot ekonomist pripravnik se...

Majniška deklaracija 1989

Ko je bila ustanovljena večina novih strank (Slovenska kmečka zveza, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovensko krščansko-socialno gibanje), je nastopil trenutek za skupno programsko izjavo.

Mejna vprašanja med Slovenijo in Hrvaško

V zadnjih letih so središče slovenske zunanje politike zasedli in največjo zalogo diplomatskih energij porabili odnosi s sosedno Hrvaško.

Monopolizem Osvobodilne fronte: prepoved upora zunaj njenega okvira

Tradicionalni tabor slovenske politike, ki ga je predstavljal Marko Natlačen, se je 3. aprila 1941 odločil, da ne bo v ničemer podpiral okupatorjev, vendar bo v odnosu do njih taktiziral.235 26. maja so nato sprejeli sklep o ustanavljanju ilegalne...

Nacionalizem in internacionalizem pri slovenskih komunistih

Celo t. i. levi slovenski zgodovinarji, ki izhajajo iz internacionalističnih stališč, govorijo, da komunisti na začetku druge svetovne vojne niso bili navdušeni nad Jugoslavijo, ki so jo imeli za ponesrečeno versajsko tvorbo. Glede na komunisti...

Nacionalni program Nove revije (1987)

Nov in dramatičen vzpon je doživela Nova revija z objavo »Prispevkov za slovenski nacionalni program« v 57. številki šestega letnika313, ki je izšla februarja 1987. V tem 246 gosto tiskanih strani dolgem zborniku je šestnajst avtorjev o...

Nova svetovna ureditev

Padec Berlinskega zidu novembra leta 1989 je simbolni mejnik novejše politične zgodovine sveta. Rušenje Berlinskega zidu je bilo revolucionarno in obenem globoko demokratično dejanje. Kot tako pomeni začetek vrste demokratičnih revolucij z naci...

Nova ustava in nove volitve (1990–1991)

Posebnost socialno-politične dinamike druge polovice leta 1990 in 1991 je bila vzajemna pogojenost ustavnega, oblastnega in osamosvojitvenega procesa.

Obal, Ivan

Ekonomist, politik. Po poklicu je univerzitetni diplomirani ekonomist. Diplomiral je leta 1967. Že pred začetkom študija se je leta 1961 zaposlil kot komercialist v podjetju Mura. Po zaključku študija je bil med leti 1967 in 1972 zaposlen kot pr...

Občina Brežice – lokalne volitve 1990

SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE VODSTVO SKUPŠČINE: Predsednik/ca skupščine: Ivan Tomše, Demos – Zeleni Slovenije, nepoklicno opravljanje funkcije Podpredsednik/ca skupščine: prof.

Občina Logatec – lokalne volitve 1990

SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC VODSTVO SKUPŠČINE: Predsednik/ca skupščine: Anton Antičevič (ZSMS-LS) Podpredsednik/ca skupščine: Marcel Štefančič (SDZ – Demos) Podpredsednik/ca skupščine: dr.

Občina Ptuj – lokalne volitve 1990

SKUPŠČINA OBČINE PTUJ VODSTVO SKUPŠČINE: Predsednik/ca skupščine: Vojteh Rajher Podpredsednik/ca skupščine: Ana Jagarinec, Slovenska kmečka zveza _ VODSTVO DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA Predsednik/ca DPZ: Ivan Lovrenčič, Slovenska demokr...

Občina Vrhnika – lokalne volitve 1990

SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA VODSTVO SKUPŠČINE: Predsednik/ca skupščine: France Kvaternik (Demos – SKD) Podpredsednik/ca skupščine: Tomaž Mesec (Demos) _ VODSTVO DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA Predsednik/ca DPZ: Leon Gostiša (Demos) Podpre...

Oman, Ivan

Ivan Oman, politik, je vseskozi živel na družinski kmetiji; od leta 1960, ko se je poročil, je bil tudi njen gospodar.

Osamosvojitveni plebiscit

V torek, 23. oktobra 1990, smo se z vladnim letalom pripeljali v Beograd. Uradno na srečanje s slovenskimi funkcionarji v zvezni vladi, organiziral ga je Ivo Vajgl. Neuradno pa na razgovor z Dobrico Ćosićem, tedaj največjim srbskim pisateljem in...

Osnutek nove ustave – Podvinska ustava

Ustavna komisija Skupščine je strokovno skupino za pripravo delovnega besedila osnutka Ustave RS imenovala 24. julija 1990. Sestavljali so jo: dr. Franci Grad, dr. Tine Hribar, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton...

Pariška listina (1990)

V Sloveniji se je leto 1990 začelo z ustanovitvijo Demosa, doseglo vrh z volitvami in prvo demokratično vlado, končalo pa s plebiscitom.

Peterle, Lojze

Lojze Peterle je začel politično kariero v okviru Slovenskega krščansko socialnega gibanja, ki se je pred volitvami 1990 preimenovalo v Slovenske krščanske demokrate (SKD) in se povezalo z drugimi »pomladnimi strankami« (SKZ, SDZ, SDSS, Grosovi liberalci in Zeleni) v predvolilno koalicijo Demos.

Pisatelji in sociologi proti zveznim ustavnim amandmajem (1987)

Skoraj istočasno z objavo »Prispevkov za slovenski nacionalni program« (»Prispevki«, februar 1987) je Zvezni zbor Skupščine Jugoslavije podprl in s tem izročil v javno razpravo 11.

Pobuda Socialistične stranke (jeseni 1990)

V imenu Socialistične stranke so Braco Rotar, Borut Šuklje in Vojko Volk 19. septembra in nato še enkrat 11. oktobra podpisali pobudo za takojšnjo plebiscitno osamosvojitev Slovenije. Predlog je vseboval tudi polemične, zunanje in notranjepo...

Politični igralci in odnosi na Slovenskem med drugo svetovno vojno

Najprej si moramo odgovoriti, zakaj je treba ali priporočljivo danes, 75 let po koncu druge svetovne vojne, 30 let po koncu hladne vojne in nastanku slovenske države, razpravljati o predvojni SLS, komunistih, partizanih in okupatorjih.

Predlog dopolnil Ustave SFR Jugoslavije (1988)

Oktobra 1988 je Zvezni zbor SFRJ sprejel končni predlog ustavnih dopolnil, ki naj bi na naslednjih petih ključnih področjih zožila ustavne pristojnosti republik: prednost zveznega zakona – na podlagi določil, da republiški in pokrajinski zakon ter drugi predpisi ne smejo biti v nasprotju z zveznim zakonom.

Pučnik, Jože

Jože Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v vasi Črešnjevec pri Slovenski Bistrici v katoliški kmečki družini, ki je podpirala OF. Umrl je 11. januarja 2003 v Nemčiji. Ko je bila Slovenija federalna enota nedemokratičnega režima Socialistične...

Puhar, Jožica

Rojena 19. marca 1942 v Kranju, hčerka Barbara, živi v Kranju. Pravnica in univerzitetna diplomirana sociologinja. Po opravljeni prvi stopnji študija prava se je zaposlila na zavodu za zaposlovanje, potem na sindikatu in nato bolnišnici na Golnik...

Pungartnik, Ciril Metod

Gospodarstvenik, inženir organizacije dela, politik. Po končanem osnovnem in srednjem izobraževanju je ob delu dokončal višjo šolo za organizacijo dela-poslovno smer in pridobil izobrazbo inženir organizacije dela. Sprva je bil zaposlen v indu...

Razdelitev Jugoslavije: ameriški in angleško-sovjetski scenarij leta 1944

Delitev 50 : 50 je 9. oktobra 1944 Stalinu v Moskvi predlagal Churchill. Toda ta predlog ima zanimivo predzgodovino, ki se začne novembra 1943 z drugim zasedanjem Avnoja v Jajcu in s konferenco med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom v Teheranu. Av...

Referendum o statusu Slovenije v Jugoslaviji (1988)

Med javno razpravo o predlogu za sprejem zveznih ustavnih amandmajev so postajali protesti iz Slovenije vedno odločnejši in radikalnejši.

Rejc, Izidor

Rojen 5. novembra 1936 v Doleh nad Idrijo. Žena Helena, otroci Tadej, Sebastjan, Simona, Adriana, Dominika. Živi v Ljubljani. Univerzitetni diplomirani ekonomist. Kot prvi ekonomist v podjetju Alpina v Žireh je v tovarni prevzel računovodstvo. Č...

Sagadin, Vlasta

Učiteljica, političarka. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju se je leta 1976 vpisala na Filozofsko fakulteto, kjer je zaključila študij na prvi stopnji. Leta 1981 se je zaposlila na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju kot učiteljica zemljepisa,...

Šeligo, Rudi

Rudi Šeligo, pisatelj, dramatik, esejist in politik, je odraščal na Jesenicah, maturiral v Tolminu in diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz filozofije in psihologije.

Skrivni predpisi s področja politične policije nekdanje Jugoslovanske ljudske armade.

Ustavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve o ustavni pritožbi B. P. z dne 11. 7. 1996166 v točki 28 obravnavalo skrivne predpise za delovanje tajne politične policije nekdanje Jugoslovanske ljudske armade. Tudi varnostna služba jugoslo...

Skrivni predpisi s področja politične policije SDV

Izčrpen prikaz in analizo nekdanjih skrivnih predpisov s področja politične policije je opravilo ustavno sodišče. V zadevi M. B. dne 27. 11. 1997168 je v točkah 80–84 podrobno obravnavalo skrivne predpise za delovanje nekdanje tajne partijske...

Skuk, Nada

Političarka in poslanka. Po končani osnovni šoli v Cerknici je šolanje nadaljevala na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani, kjer je pridobila naziv ekonomski tehnik. Leta 1974 se je zaposlila na finančnem oddelku podjetja Brest Cerknica. Med leti...

Slovenska javnost in politika o plebiscitni odločitvi

V torek, 13. novembra, je bil v časopisu Delo pod naslovom Sedem točk za suverenost objavljen članek, v katerem je bilo povzetih sedem glavnih točk tega dne že sprejete plebiscitne strategije Demosa s kratko razlago okoliščin, ki so nar...

Slovensko predsedovanje Evropski uniji (2008)

Med državami, ki so leta 2004 vstopile v Evropsko unijo (Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija), je bila za predsedovanje prva na vrsti Slovenija.

Španski kompromis

Sloveniji je julija leta 1992, le nekaj mesecev po mednarodnem priznanju, uspelo z Italijo doseči dogovor o nasledstvu med drugimi tudi Osimskih sporazumov in Rimskega sporazuma.

Spori o razlagah notranje in mednarodne pravne veljave plebiscita (december 1990)

V času odločanja za plebiscit ni bilo sporno, da ljudsko glasovanje ne bo zavezovalo nobenega subjekta mednarodnih odnosov, da torej ne bo imelo neposrednih pravnih učinkov za mednarodno subjektiviteto Slovenije in za njeno mednarodno priznanje.

Stalin (pravi priimek: Jugashvili/Džugašvili), Ioseb/Josif Besarionis/Visarionovič

Stalin je bil vodilni marksistični teoretik narodnega vprašanja, voditelj sovjetske partije in države ter svetovnega komunističnega gibanja.

Strategije odcepitve, osamosvojitve in ustanovitve slovenske države (1990)

Za ustanovitev (vzpostavitev, umestitev, inavguracijo) samostojne, suverene in neodvisne slovenske države sta bili neogibni poprejšnja osamosvojitev, izločitev ali odcepitev Slovenije od centralne zvezne države.

Stušek, Janko Sebastijan

Profesor filozofije in sociologije, politik. Po končani gimnaziji na Jesenicah je nadaljeval s študijem na Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral kot profesor filozofije in sociolog. Na fakulteti za družbene vede v Ljubljani je dodatno študiral...

Svet Evrope

Svet Evrope (SE) je mednarodna vladna organizacija, ki se osredotoča na zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava v tesni povezanosti s svobodo medijev in enakopravnostjo spolov ter s številnimi povezanimi temami, npr.

Svinčena leta

Izraz svinčena leta je prevzet iz Italije (»anni di piombo«) in Zahodne Nemčije (»die bleierne Zeit«), kjer so se v desetletju 1969–1980 razširile levičarske teroristične skupine, kar je sprožilo represivne posege državnih oblasti.

Tajni predpisi

Socialistična federativna republika Jugoslavija je formalno poznala dve obliki tajne zakonodaje: tajni Uradni list SFRJ in posebne skrivne podzakonske predpise.

Teze za Ustavo Republike Slovenije (1988)

Takoj po objavi Prispevkov za slovenski nacionalni program v prvi polovici februarja 1987 sta stekli dve vzporedni vrsti pobud, dejanj in avtorskih besedil.

Upor Slovencev proti okupatorju 1941–1945

Vprašanje slovenskega upora proti okupatorju je pomembno in vznemirljivo najprej zaradi zavajajočega datuma 27. oz. 26. aprila 1941, ko ni bila ustanovljena Osvobodilna fronta (OF), ampak Protiimperialistična fronta (PIF). OF je pač pozivala k ob...

Ustavna demokracija

Pojem ustavne demokracije je v slovensko ustavnopravno terminologijo prvi uvedel Peter Jambrek s knjigo z istoimenskim naslovom.278 Primerjalnopravna literatura pa ga pozna že vse od druge svetovne vojne naprej in z njim označuje dejstvo, da so se...

Ustavna pot do suverene slovenske države

V strateških dokumentih, programih in gradivih je bila »ustavna pot« opredeljena s sprejemom nove slovenske ustave, ki naj bi mu sledil ustavni referendum, s katerim bi bila ustava dokončno potrjena ali zavrnjena.

Ustavne podlage osamosvojitve in ustanovitve Slovenije

Zakon o plebiscitu je uredil, da na plebiscitu sprejeta odločitev, da RS postane samostojna in neodvisna država, zavezuje Skupščino RS, da v šestih mesecih od dneva razglasitve odločitve sprejme ustavne in druge ukrepe, ki so potrebni, da RS prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na SFRJ.

Vzpon Slobodana Miloševića v Srbiji (1990)

Druga polovica leta 1990 je potekala v pričakovanju decembrskih prvih večstrankarskih volitev v Srbiji. Srbsko režimsko nacionalistično gibanje – in ne morda slovenski liberalni komunisti – je imelo naslednje nesporne »zasluge«: – za...

Zagreb (sestanki junija in julija 1991)

Že drugi dan osamosvojitvene vojne oziroma agresije JLA na Slovenijo je v Zagreb kot posrednik prišla trojka Evropske skupnosti (ES).

Zakon o izvedbi ljudskega glasovanja

Po sestanku v Poljčah 9. in 10. novembra 1990 si je vlada vzela še en vikend časa za premislek o osamosvojitvenem roku in je predlagala z njenega vidika bolj realno plebiscitno zavezo, da »Skupščina Republike Slovenije sprejme v šestih m...

Združene države Amerike

Združene države Amerike slovenskemu osamosvajanju niso bile naklonjene. Po koncu hladne vojne so kot edina velesila vodile globalno politiko. Bale so se razpada SFRJ in še bolj razpada Sovjetske zveze, ki bi ji razpad prve lahko bil neke vrste zgl...

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Na zunanjem ministrstvu (Foreign and Commonwealth Office) Združenega kraljestva sta se v času osamosvajanja Slovenije izoblikovali dve skupini.

Združevanje Nemčij

Po porazu Hitlerja leta 1945 je bilo ozemlje Nemčije razdeljeno na štiri okupacijske cone, enako glavno mesto Berlin. Iz treh con zahodnih zaveznikov (Francija, ZDA, Združeno kraljestvo) je bila leta 1949 oblikovana Zvezna republika Nemčija (ZRN)...

Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo

Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je bil v SFRJ zvezni organ uprave, torej del jugoslovanske vlade (Zveznega izvršnega sveta) in štabni organ vrhovnega poveljnika Oboroženih sil SFRJ.

Zvezni sekretariat za notranje zadeve (ZSNZ)

ZSNZ je bil v SFRJ zvezni organ uprave, torej del jugoslovanske vlade (Zveznega izvršnega sveta – ZIS), izvrševal je strokovne in upravne zadeve, za katere je bila pristojna federacija.

Akcija petindvajsetih poslancev

Andreotti, Giulio