Osamosvojitev in ustanovitev Slovenije - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti

Aklamacija za plebiscitno strategijo

Prva točka dnevnega reda dvodnevnega seminarja – sestanka poslanskega kluba koalicije Demos 9. in 10. novembra 1990 v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem – je bila »strategija osamosvajanja Slovenije«. Do opoldanskega odmora se je zvrstilo ne...

Bohinjski dogovor

Z izrazom »bohinjski dogovor označujemo druženje na praznični torek, 1. maja 1990, torej nemudoma po zmagi Demosa na aprilskih parlamentarnih volitvah, v Bohinju pri družini Bučar. »Delovnega kosila« so se udeležili Jože Pučnik, Tin...

Bučar, France

Dr. France Bučar je bil med najvplivnejšimi ustanovitelji slovenske države v zgoščenem zgodovinskem času 1987–1992. S svojimi idejami in osebnimi dejanji je odločilno prispeval k slovenskemu nacionalnemu programu (1987 ), nastanku političn...

Demokratična legitimiteta mednarodne in ustavne suverenosti Slovenije

Tri vrste ustavotvornih besedil, pripravljalnih aktov, dokumentov in gradiv je bilo potrebnih za sprejem slovenske ustave.

Demos, volitve

Vključitev Demosa v volilne postopke za nastop na volitvah leta 1990. Volilni štab Demosa je začel z delom po sprejemu volilne zakonodaje in se takoj začel ukvarjati z bistvenimi vprašanji za nastop Demosa na volitvah. Pregled volilne zakonodaje...

Demosov predvolilni program osamosvojitve (1990)

V začetku leta 1990 se je slovenska demokratska opozicija293 začela resno in pospešeno pripravljati na bližnje volitve.

Dogovor pri Kučanu

»Dogovor pri Kučanu« označuje zapis iz dokumentacije Petra Jambreka s polnim naslovom »Informacija za dr. Bučarja o predlogu za novo slovensko ustavo«. Zapis je datiran s ponedeljkom, 28. maja 1990, in zadeva sestanek pri tedanjem predsedniku...

Druga formulacija plebiscitnega vprašanja

V petek, 9. novembra 1990, je bila v sklepni razpravi o plebiscitni strategiji osamosvojitve Slovenije predlagana poslancem Demosa naslednja formulacija plebiscitnega vprašanja. »Ali naj Slovenija na dan razglasitve rezultatov tega plebiscita posta...

Dve viziji slovenske samostojnosti 1990

Osamosvojitev je bila predvsem Demosova strategija in program. Po drugi strani pa Demos ni bil dovolj notranje povezana tvorba, da bi v katerem koli trenutku uspel oblikovati kakšno trdno dogovorjeno in razčlenjeno strategijo. Mogoče je zunanji...

Iskanje ustavnega kompromisa (1991)

Od prvih javnih informacij o vsebini nove ustave je naraščalo zanimanje poklicne in strokovne javnosti za številna konkretna vprašanja, ob katerih so se oblikovala različna, tudi nasprotujoča si stališča in predlogi.

Meja

S sprejetjem ustavne listine in zakona za njeno izvedbo je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država, za katero je prenehala veljati Ustava SFRJ.

Nacionalni program Nove revije (1987)

Nov in dramatičen vzpon je doživela Nova revija z objavo »Prispevkov za slovenski nacionalni program« v 57. številki šestega letnika313, ki je izšla februarja 1987. V tem 246 gosto tiskanih strani dolgem zborniku je šestnajst avtorjev o...

Nova ustava in nove volitve (1990–1991)

Posebnost socialno-politične dinamike druge polovice leta 1990 in 1991 je bila vzajemna pogojenost ustavnega, oblastnega in osamosvojitvenega procesa.

Osnutek nove ustave – Podvinska ustava

Ustavna komisija Skupščine je strokovno skupino za pripravo delovnega besedila osnutka Ustave RS imenovala 24. julija 1990. Sestavljali so jo: dr. Franci Grad, dr. Tine Hribar, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton...

Pobuda Socialistične stranke (jeseni 1990)

V imenu Socialistične stranke so Braco Rotar, Borut Šuklje in Vojko Volk 19. septembra in nato še enkrat 11. oktobra podpisali pobudo za takojšnjo plebiscitno osamosvojitev Slovenije. Predlog je vseboval tudi polemične, zunanje in notranjepo...

Poljče, 9. november 1990 – dan prelomne odločitve

Odločitev poslancev koalicije Demos v petek, 9. novembra 1990, v Poljčah, da se 23. decembra izvede plebiscit o neodvisnosti Slovenije, je bila politična. Sprejeta ni bila na seji kakega pristojnega organa, ampak na »seminarju Kluba poslancev D...

Pravica do samoodločbe slovenskega naroda (1987)

Pravica do samoodločbe je predstavljala eno od vodilnih političnih gesel večine oboroženih formacij, ki so se uprle okupaciji Slovenije med drugo svetovno vojno.

Program osamosvojitve pred in po volitvah 1990

Demosov predvolilni program osamosvojitve je predstavljala na primer Deklaracija o slovenski samoodločbi iz januarja 1990, s katero se je v Združeno opozicijo Slovenije povezanih pet strank zavezalo, da bodo izvedle »plebiscit, s katerim bodo Sl...

Prva formulacija predustavnega plebiscitnega vprašanja

Predsednik Sveta Demosa je v ponedeljek, 29. oktobra 1990, soglašal s predustavno plebiscitno pobudo, enako tudi predsednik poslanskega kluba koalicije Demos, ki je v sredo 31. 10. 1990 poslal poslancem članom kluba vabilo na »dvodnevni seminar o...

Prva pobuda za predustavni plebiscit

Oktobra 1990 sta se zdela hitri sprejem nove ustave in razpis ustavnega referenduma do konca leta še možna in izvedljiva.

Sklic in priprave na sestanek Demosovega kluba poslancev v Poljčah

Dr. Franc Zagožen je neposredno po prvi neformalni pobudi za plebiscit v ponedeljek 29. oktobra 1990 v soglasju z dr. Jožetom Pučnikom določil datum in kraj sestanka kluba poslancev vladajoče koalicije Demos, na katerem naj bi obravnavali strate...

Slovenska javnost in politika o plebiscitni odločitvi

V torek, 13. novembra, je bil v časopisu Delo pod naslovom Sedem točk za suverenost objavljen članek, v katerem je bilo povzetih sedem glavnih točk tega dne že sprejete plebiscitne strategije Demosa s kratko razlago okoliščin, ki so nar...

Spori o razlagah notranje in mednarodne pravne veljave plebiscita (december 1990)

V času odločanja za plebiscit ni bilo sporno, da ljudsko glasovanje ne bo zavezovalo nobenega subjekta mednarodnih odnosov, da torej ne bo imelo neposrednih pravnih učinkov za mednarodno subjektiviteto Slovenije in za njeno mednarodno priznanje.

Sprejem, razglasitev in uveljavitev nove ustave

Skupščina Republike Slovenije se je odločila za spoštovanje načela kontinuitete ustavnorevizijskega postopka. Novo ustavo je sprejela na podlagi določb ustave iz leta 1974 o postopku za spremembo ustave, ki so bile deloma spremenjene s s�...

Strategije odcepitve, osamosvojitve in ustanovitve slovenske države (1990)

Za ustanovitev (vzpostavitev, umestitev, inavguracijo) samostojne, suverene in neodvisne slovenske države sta bili neogibni poprejšnja osamosvojitev, izločitev ali odcepitev Slovenije od centralne zvezne države.

Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije

Ugotovitev, da Ustava izhaja iz Temeljne ustavne listine (TUL), ki jo je Skupščina RS razglasila 25. 6. 1991 in je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 1-4/91 dne 25. 6. 1991, pomeni, da je to ustava samostojne in neodvisne države. Ker je T...

Teze za Ustavo Republike Slovenije (1988)

Takoj po objavi Prispevkov za slovenski nacionalni program v prvi polovici februarja 1987 sta stekli dve vzporedni vrsti pobud, dejanj in avtorskih besedil.

Ustava Demosa in Zbora za ustavo (1989)

Proti koncu leta 1989, potem ko so bili že sprejeti amandmaji k slovenski ustavi, je postalo vprašanje nove slovenske ustave aktualno in zanimivo tudi v uradnih krogih CK ZKS, SZDL in Skupščine.

Ustavna pot do suverene slovenske države

V strateških dokumentih, programih in gradivih je bila »ustavna pot« opredeljena s sprejemom nove slovenske ustave, ki naj bi mu sledil ustavni referendum, s katerim bi bila ustava dokončno potrjena ali zavrnjena.

Ustavne podlage osamosvojitve in ustanovitve Slovenije

Zakon o plebiscitu je uredil, da na plebiscitu sprejeta odločitev, da RS postane samostojna in neodvisna država, zavezuje Skupščino RS, da v šestih mesecih od dneva razglasitve odločitve sprejme ustavne in druge ukrepe, ki so potrebni, da RS prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na SFRJ.

Začetek postopka za sprejem nove slovenske ustave

Zbor za ustavo je v javnem pozivu 13. decembra 1989 predlagal skupščini, »da kot prednostno vprašanje obravnava začetek postopka za sprejem nove ustave« in da naj ne čaka na sklic nove skupščine po spomladanskih volitvah. Hkrati je pr...

Zakon o izvedbi ljudskega glasovanja

Po sestanku v Poljčah 9. in 10. novembra 1990 si je vlada vzela še en vikend časa za premislek o osamosvojitvenem roku in je predlagala z njenega vidika bolj realno plebiscitno zavezo, da »Skupščina Republike Slovenije sprejme v šestih m...

Zbor za ustavo (1989)

Udeleženci tribune 25. aprila 1988, na kateri so bile z aklamacijo sprejete Teze za Ustavo Republike Slovenije, so sprejeli tudi »Stališča o ustavnih spremembah« v šestih točkah. Sklepno so stališča označila »predloženo gradivo ko...

Zgoščen zgodovinski čas ustanovitve slovenske države (1990–1992)

Zgoščen zgodovinski čas, v katerem so tekle najprej neposredne programske in politične priprave za osamosvojitev ter umestitev demokracije, nato pa njuna uresničitev, razmejujeta dva mejnika: najprej objava nacionalnega programa v začetku...

Področje: Osamosvojitev in ustanovitev Slovenije