Zgoščen zgodovinski čas ustanovitve slovenske države (1990–1992)

Zgoščen zgodovinski čas, v katerem so tekle najprej neposredne programske in politične priprave za osamosvojitev ter umestitev demokracije, nato pa njuna uresničitev, razmejujeta dva mejnika: najprej objava nacionalnega programa v začetku leta 1987 ter sprejem nove ustave ob izteku leta 1991 – torej gre za obdobje približno petih let.³²⁶ V ožjem pomenu pa sta bili nacionalna osamosvojitev in uveljavitev nove ustavne ureditve Slovenije izvedeni natančno v enem letu – od nedelje, 23. decembra 1990, do nedelje, 23. decembra 1991.

Ker se je v nedeljo, 23. 12. 1990, na plebiscitu večina glasovalnih (88,5 %) upravičencev izrekla za odločitev, da »Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država,« je slovenska skupščina to odločitev slovesno razglasila na seji dne 26. 12. istega leta in se hkrati zavezala, da bo v šestih mesecih sprejela ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so bili potrebni, da bi Slovenija prevzela v izvrševanje vse suverene pravice, prenesene na organe SFR Jugoslavije.³²⁷

V določenem šestmesečnem roku so bili 25. junija 1991 sprejeti in razglašeni naslednji trije osamosvojitveni ustavni akti: Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti, Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine ter Deklaracija ob neodvisnosti. Istega dne je postala Republika Slovenija tudi pravnoveljavno samostojna in neodvisna država, na njenem ozemlju je prenehala veljati Ustava SFR Jugoslavije.

V nedeljo, 23. decembra 1991, pa sta bila sprejeta, razglašena in uveljavljena nova Ustava Republike Slovenije³²⁸ ter Ustavni zakon za njeno izvedbo.

Vsi zgoraj navedeni temeljni akti imajo ustavni značaj in skupaj sestavljajo celoto veljavnega ustavnega sistema slovenske države. Procesa nacionalne osamosvojitve in ustavne ureditve sestavljata torej časovno in vsebinsko enoten proces ustavne osamosvojitve oziroma ustanovitve slovenske države. V tem letu dni – od nedelje, 23. decembra 1990, do nedelje, 23. decembra 1991 – je bila ustanovljena suverena slovenska republika kot demokratična in pravna država.  Ustava je začela veljati z razglasitvijo, razen če ni bilo v ustavnem zakonu za izvedbo te ustave določeno drugače. Isti ustavni zakon je določil, da predpisi in drugi splošni akti, ki so veljali na dan razglasitve te ustave, ostanejo v veljavi; določbe predpisov, ki niso bili v skladu s to ustavo, pa je bilo treba uskladiti najpozneje v dveh letih – do 31. decembra 1993.

Pravno veljavno se je proces osamosvojitve začel že s sprejemom in razglasitvijo Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 6. decembra 1990. Tako Zakon o plebiscitu kot tudi akt njegove razglasitve imata ustavnopravno naravo in veljavo. Pravzaprav imata predustavni in nadustavni pomen, kar v logičnem časovnem in pravnem sosledju priznavata tudi Temeljna ustavna listina z dne 25. junija 1991, ko se v svoji preambuli sklicuje na plebiscit (»Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu …«), ter Ustava z dne 23. decembra 1991, ko se – tudi v preambuli – sklicuje na Temeljno ustavno listino (»Izhajajoč iz Temeljne ustavne listine …«).

Ustanovitev Slovenije kot njena državna in ustavna osamosvojitev je bila natančno načrtovan in nadzorovan proces. Primerjava časovnega zaporedja idej, ki so bile avtorsko izražene, oblikovane in objavljane v miselnem krogu in na straneh Nove revije na eni strani ter zgodovinskih dogodkov pravne narave na drugi, opozarja na vzročno-posledična razmerja. Ta pa so dokazljiva na podlagi osebnih, organizacijskih ter institucionalnih povezav. Za zgodovinske in raziskovalne namene je nadalje primerno razločiti čas in naloge razčlenjevanja idejnih in programskih zasnov »na zalogo« ter čas njihovega zavezujočega – političnega, pravnega in organizacijskega – uveljavljanja. Ti dve časovni obdobji ter ustrezne akcije in ideje dovolj razvidno loči strateško načrtovanje konkretnih ukrepov ter opredelitev rokov za njihovo izvedbo.

Znotraj prvega obdobja – od pobude za ustanovitev Nove revije in z njeno prvo številko (1980, 1982/83)³²⁹ do Prispevkov za slovenski nacionalnih program (februar 1987) – je prišlo do spoja demokratične in nacionalne ideje.³³⁰ Miselno sorodne projekte so ustvarjale tudi avtorske skupine iz kroga Društva slovenskih pisateljev. Značilni primeri so razprave o Slovenskem narodu in slovenski kulturi (1985)³³¹, O ustavnih spremembah (1987)³³² ter Gradivo za slovensko ustavo (1988)³³³. Sledili sta členitev in graditev programa ustavne osamosvojitve na podlagi Tez za slovensko ustavo (april 1988) in drugih zgodovinskih dokumentov in dogodkov do objave Deklaracije o slovenski samoodločbi (januar 1990). Pozneje, tudi po osamosvojitvi Slovenije, so sledili še nacionalno programski zborniki Samostojna Slovenija (1990)³³⁴, Slovenci in prihodnost (1993)³³⁵, Sproščena Slovenija (1999)³³⁶ ter Slovenci v lastni državi enakih možnosti (2004).³³⁷

Drugo obdobje sovpada z ustanovitvijo novih političnih strank (»zvez«), s pripravami na prve demokratične volitve aprila 1990, samimi volitvami, oblikovanjem novega parlamenta in vlade ter z zadnjimi pripravami na ustanovitev države (februar–december 1990). To pa je tudi čas napetosti med že oblikovanimi, objavljenimi in zavezujočimi strateškimi vizijami ter ukrepi za njihovo uresničitev.