E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti - logotip

E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti

  • Domov
  • Stvarno kazalo
  • Abecedno kazalo
  • Avtorsko kazalo
  • Časovni trak

Področje: Zgodovina

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je dedna monarhija, ki jo je razglasil vladar Svetega rimskega cesarstva Franc II. kot avstrijski nadvojvoda 11. avgusta 1804. Kot vladar novega cesarstva je postal Franc I. Avstrijsko cesarstvo je obsegalo ozemlja pod vlado Habs...

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska je bila dualistična zveza zahodne in vzhodne državne polovice habsburške monarhije, ki je bila oblikovana leta 1867 z vnovično uveljavitvijo malce modificiranih ogrskih konstitucionalnih aktov iz leta 1848.

Berlinski zid

Po padcu nacistične Nemčije so poraženo državo z zahoda in juga zasedle čete ZDA, V. Britanije in Francije, z vzhoda pa enote sovjetske Rdeče armade. Julija 1945 so se na potsdamski konferenci zaveznice dogovorile o razdelitvi okupacijskih con...

Brezigar, Milko

Milko Brezigar je bil gospodarski teoretik, podjetnik, časnikar in politik. Po gimnaziji v Gorici je študiral pravo na univerzah v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta 1910 tudi doktoriral. Kot odvetniški pripravnik je delal v Ljubljani in Gorici, le...

Češkoslovaška

Češkoslovaška »prva republika« (ČSR) je nastala po razpadu Avstro-Ogrske 28. oktobra 1918 in je obsegala Češko, Moravsko, del Šlezije, Slovaško ter del Podkarpatske Rusije. Že v monarhiji so bili med Čehi, Slovaki in Slovenci živahni gos...

Demšar, Vincencij

Profesor zgodovine in geografije, politik. Po končanem učiteljišču v Tolminu je študiral zgodovino in geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1971 se je zaposlil v Loškem muzeju v Škofji Loki, od leta 1981 je delal kot ar...

Demšar, Vincencij

Diplomacija

Diplomacija v najširšem, toda temeljnem smislu pomeni urejanje odnosov med subjekti mednarodnega javnega prava, tj. med državami ter med državami in mednarodnimi organizacijami. Obstaja več definicij diplomacije, ki si med sabo ne nasprotujejo,...

Dolenc, Janez

Profesor, slavist, narodopisec, literarni zgodovinar, planinec Osnovno šolo je obiskoval v Javorju in Gorenji vasi, gimnazijo v Kranju, med nemško okupacijo pa še eno leto v Celovcu, kjer so ga januarja 1945 zaprli in marca odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Gre za državni provizorij Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemljih, ki so do zadnjih dni prve svetovne vojne pripadala habsburški monarhiji.

Evropska geopolitika: zavezništva 1814–1990

V zlatih, stabilnih časih devetnajstega stoletja so bili zavezniki Avstrijci in Prusi, Rusi in Angleži; po začetnih nesporazumih zaradi francoske revolucije in Napoleonovih vojn so se jim pridružili tudi Francozi.

Geopolitična ločnica med helensko in rimsko civilizacijo ter med Zahodnim rimskim in Vzhodnim bizantinskim cesarstvom

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Cras vehicula nisi sit amet pellentesque dignissim. Nullam mattis lacinia massa id semper. Proin tristique aliquet eros quis sollicitudin. Donec condimentum justo ut est hendrerit cursus. Donec...

Gosar, Andrej

Andrej Gosar, mislec in politik, je klasično gimnazijo obiskoval v Ljubljani in leta 1910 maturiral, potem pa je kot štipendist Knafljeve ustanove študiral pravo na dunajski univerzi.

Hladna vojna

Hladno vojno splošno opredeljujemo kot obdobje resnih političnih napetosti med Sovjetsko zvezo in državami pod njenim ideološkim vplivom bter ZDA in Zahodno Evropo, ki so nastale kot posledica blokovske ureditve Evrope po drugi svetovni vojni.

Hribar, Ivan

Ivan Hribar, politik, diplomat, podjetnik in literat, je gimnazijo obiskoval v Ljubljani in Novem mestu; šolanje je zaradi sporov s profesorji v dolenjski metropoli sredi šestega razreda za zmerom prekinil, vendar se je še naprej izobraževal sam z branjem v več jezikih.

Ilirizem

Ilirizem (ilirstvo) je bilo gibanje za združitev južnoslovanskih narodov, predvsem jezikovno in kulturno, deloma tudi politično.

Ilirske province

Ilirske province (fr. les Provinces Illiryennes) so bile ustanovljene z dekretom Napoleona Bonaparta (1769–1821) 14. oktobra 1809 ter so do 13. oktobra leta 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije, t. i. Vojno krajino, Kra...

Izključevanje in razkol v slovenski politiki: Narodni svet in Osvobodilna fronta

O medsebojnem izključevanju vodilne slovenske stranke in komunistov oz. Narodnega sveta in Protiimperialistične oz. Osvobodilne fronte poročajo vsi vidni slovenski zgodovinarji od Vodopivca do Možine, posebej nazorno pa dogajanje – sklicujoč s...

Jugoslavija

Jugoslavija je skupno ime za nekdanjo državo pretežno južnoslovanskih narodov na ozemlju naslednjih današnjih neodvisnih držav: Bosna in Hercegovina (BiH), Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Severna Makedonija, Slovenija in Srbija.

Jugoslovanstvo

Jugoslovanstvo je umetna skovanka, napravljena iz prvotnejših izrazov »Jugoslovan« in »Jugoslavija«. Medtem ko je pojem »Jugoslavije« konkreten in pomeni lahko samo državo z običajnimi atributi državnosti, je bil pojem »Jugoslovana« dvoum...

Karađorđevići

Karađorđevići so bili pripadniki najprej srbske, nato pa srbsko-hrvaško-slovenske oziroma jugoslovanske vladarske dinastije.

Korošec, Anton

Anton Korošec je bil duhovnik, politik in slovenski narodni voditelj od 1917 do smrti. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju in v Mariboru, kjer je 1892 maturiral in potem na tamkajšnjem bogoslovju študiral teologijo. Posvečen je bil že 1895; kot kapl...

Korošec, Anton

Krek, Janez Evangelist

Janez Evangelist Krek je bil duhovnik, politik, sociolog in pisatelj. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, 1884 je tam vstopil v bogoslovje in bil posvečen 1888. Knezoškof Jakob Missia ga je poslal študirat v dunajski Avguštinej, ki je skrbel za n...

Kristan, Etbin

Po prvih treh razredih gimnazije v rodnem mestu je nadaljeval šolanje v Zagrebu in potem prešel na karlovško kadetnico.

Monopolizem Osvobodilne fronte: prepoved upora zunaj njenega okvira

Tradicionalni tabor slovenske politike, ki ga je predstavljal Marko Natlačen, se je 3. aprila 1941 odločil, da ne bo v ničemer podpiral okupatorjev, vendar bo v odnosu do njih taktiziral.235 26. maja so nato sprejeli sklep o ustanavljanju ilegalne...

Narodni simboli

Narodni simboli so znamenja, ki izražajo pripadnost narodu. Pogosto so narodni simboli izpeljani iz emblemov tradicionalnih fevdalnih entitet; to velja zlasti za grbe, zastave in himne. Slovenski narodni simboli so se lahko v javnosti pojavili šele...

Politični igralci in odnosi na Slovenskem med drugo svetovno vojno

Najprej si moramo odgovoriti, zakaj je treba ali priporočljivo danes, 75 let po koncu druge svetovne vojne, 30 let po koncu hladne vojne in nastanku slovenske države, razpravljati o predvojni SLS, komunistih, partizanih in okupatorjih.

Razdelitev Jugoslavije: ameriški in angleško-sovjetski scenarij leta 1944

Delitev 50 : 50 je 9. oktobra 1944 Stalinu v Moskvi predlagal Churchill. Toda ta predlog ima zanimivo predzgodovino, ki se začne novembra 1943 z drugim zasedanjem Avnoja v Jajcu in s konferenco med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom v Teheranu. Av...

Slovenska deklaracija

Gre za najradikalnejši narodnostni program slovenskega katoliškega gibanja v obdobju monarhične Jugoslavije, ki je znan tudi pod imenom Ljubljanske punktacije.

Slovenske dežele

Skupna oznaka za ozemeljske enote z lastnim pravnim redom in oblastno-upravno strukturo na ozemlju (Svetega) Rimskega cesarstva, na katerem so se oblikovali Slovenci.

Svinčena leta

Izraz svinčena leta je prevzet iz Italije (»anni di piombo«) in Zahodne Nemčije (»die bleierne Zeit«), kjer so se v desetletju 1969–1980 razširile levičarske teroristične skupine, kar je sprožilo represivne posege državnih oblasti.

Taborsko gibanje

Niz programsko medsebojno povezanih množičnih rodoljubnih zborovanj na prostem v letih 1868–1871. Tabori so bili organizirani v različnih slovenskih deželah znotraj meja zahodne polovice Avstro-Ogrske. Na njih so vodilni slovenski politiki uspe...

Upor Slovencev proti okupatorju 1941–1945

Vprašanje slovenskega upora proti okupatorju je pomembno in vznemirljivo najprej zaradi zavajajočega datuma 27. oz. 26. aprila 1941, ko ni bila ustanovljena Osvobodilna fronta (OF), ampak Protiimperialistična fronta (PIF). OF je pač pozivala k ob...

Vabilo Sloveniji k pridružitvi NATU

Slovenija je dolgo pričakovano vabilo prejela na prvem vrhu NATO v 21. stoletju. Na vrh, ki je potekal 21. novembra 2002 v Pragi, so vabila prejele še Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška.206 Kot je v Pragi izpostavil predsedn...

Zagreb

Podobno kot Hrvaška je bila tudi prestolnica Zagreb na več načinov povezana s politično in pravno zgodovino slovenskih dežel in Slovencev od srednjega veka, Avstro-Ogrske, Države SHS, Kraljevine SHS in SFRJ vse do rojstva obeh sodobnih držav v juniju 1991.

Zahodna civilizacija

Zahodna civilizacija je splošno sprejet pojem za eno od civilizacij, ki so se razvile v zadnjih dva tisoč letih in ki še zmeraj obstajajo.

Zgoščen zgodovinski čas ustanovitve slovenske države (1990–1992)

Zgoščen zgodovinski čas, v katerem so tekle najprej neposredne programske in politične priprave za osamosvojitev ter umestitev demokracije, nato pa njuna uresničitev, razmejujeta dva mejnika: najprej objava nacionalnega programa v začetku...

Žrtve vojne

Žrtve vojne so pripadniki oboroženih sil, ki so zaradi bojnih delovanj izločeni iz enot oboroženih sil. To so pripadniki oboroženih sil, ki so mrtvi, ranjeni in bolni ter brodolomci in vojni ujetniki, pa tudi civilno prebivalstvo, ki je prizadet...

Tematska področja:

  • Bojni spopadi
  • Človekove pravice
  • Dogodki
  • Dokumenti
  • Države in zveze držav
  • Filozofija
  • Knjige, revije in publikacije
  • Kultura
  • Lokalne volitve 1990
  • Mednarodno priznanje
  • Organi
  • Osamosvojitev in ustanovitev Slovenije
  • Osebe
  • Politika
  • Slovenska pomlad
  • Sociologija
  • Sporočila za javnost Odbora za varstvo človekovih pravic
  • Vojaški pojmi
  • Vojna za Slovenijo
  • Zgodovina
  • Zunanja politika
  • O portalu
  • Kolofon
MIZŠ logotip ARRS logotip
nova univerza grb
© Nova univerza, 2025 | ISSN 2738-3474