V začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja, torej po Titovi smrti, je bilo v Jugoslaviji in Sloveniji čutiti popuščanje političnih in ideoloških pritiskov, ki so bili značilni za sedemdeseta leta.
Ko je bila ustanovljena večina novih strank (Slovenska kmečka zveza, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovensko krščansko-socialno gibanje), je nastopil trenutek za skupno programsko izjavo.
Sestanek slovenskega vodstva z evropsko »trojko« in predstavniki SFRJ 7. julija 1991 na otoku Brioni (kjer je nekoč pogosto bival, sprejemal tuje goste in obračunaval z neposlušnimi funkcionarji predsednik Tito) je sledil napadu JLA na Slovenijo...
Novo republiško vodstvo je takoj reagiralo na ukaz o razorožitvi TO, ki ga je izdalo, demokratičnim spremembam v Republiki Sloveniji nenaklonjen RŠTO SRS.
