Majniška deklaracija 1989
Ko je bila ustanovljena večina novih strank (Slovenska kmečka zveza, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovensko krščansko-socialno gibanje), je nastopil trenutek za skupno programsko izjavo. Opozicija se je odločila zanjo tudi zato, ker ni več hotela sodelovati pri sestavljanju Temeljne listine, ki sta jo želeli Partija oz. SZDL in ki je predpostavljala ohranjanje Jugoslavije. Majniško deklaracijo 1989, ki se je simbolično navezovala na Koroščevo Majniško deklaracijo 1917, so napisali France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Dimitrij Rupel, Veno Taufer in Ivan Urbančič. Prvotno izjavo je poleg omenjenih novih strank podpisalo tudi Društvo slovenskih pisateljev, vsi skupaj pa naj bi jo predstavili 8. maja 1989 na protestnem zborovanju na ljubljanskem Kongresnem trgu. Organizatorji so prireditev, ki je bila namenjena protestu zaradi aretacije Janeza Janše, zaradi procesa (JBTZ) na ljubljanskem vojaškem sodišču in zaradi odhoda obsojencev v zapor, prijavili oblastem kot »razširjeno sejo predsedstva Zveze socialistične mladine«, pri čemer si je ta organizacija »dnevni red« razdelila z opozicijo. Ker sestavljalci niso želeli, da bi si izjavo prilastila katera od strank, so prosili pesnika Toneta Pavčka, naj jo na zborovanju prebere v njihovem skupnem imenu. Na zborovanju so med drugimi nastopili Igor Bavčar, Drago Jančar, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel, Rudi Šeligo, Jožef Školč in France Tomšič. Tekst deklaracije se glasi:
»Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo:
- da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda;
- kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope;
- glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena le na:
- spoštovanju človekovih pravic in svoboščin,
- demokraciji, ki vključuje politični pluralizem,
- družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.«
Literatura
Rupel, D. (2019). Se je slovenska država po(ne)srečila? Ljubljana: Nova obzorja.
Rupel, D. (1992). Skrivnost države. Ljubljana: Delo, Slovenske novice.