Slovenska demokratična zveza (SDZ)

SDZ je bila (za Omanovo Kmečko zvezo) druga v vrsti novih zvez oz. strank, ki so nastale v letih 1988 in 1989. Mesec dni pozneje je France Tomšič ustanovil Socialnodemokratsko zvezo Slovenije (SDZS). Tri »zveze« so kljub temu, da so na začetku sodelovale s Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL), ki jo je vodil Jože Smole, nastopale kot opozicija. SDZ je imela svoj ustanovni kongres v do zadnjega kotička polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 11. januarja 1989, priprave zanj pa so – ob pomoči Društva slovenskih pisateljev in Drevenškove Univerzitetne konference ZSMS – tekle več mesecev leta 1988. Predsednik SDZ je postal Dimitrij Rupel. V uvodnem govoru, ki so ga 24-krat prekinili aplavzi, je analiziral slovensko novejšo zgodovino, označil komunistični sistem kot izredno stanje, zagovarjal večstrankarski sistem in izjavil privrženost SDZ demokraciji in suverenosti slovenske nacije. Člani vodstva (Izvršilnega odbora in Sveta) SDZ so bili poleg Rupla še France Bučar, Marjan Cerar, Janez Janša, Ivan Oman, Rajko Pirnat, Hubert Požarnik, Samo Resnik, Rudi Šeligo, Veno Taufer, Ivo Urbančič, Jože Zagožen … V tem krogu je nastala Majniška deklaracija, ki jo je potem 8. maja 1989 na Kongresnem trgu – da je ne bi bilo mogoče pripisati eni sami stranki – prebral nevtralni Tone Pavček. Na skupščinskih volitvah 8. aprila 1990 je z rezultatom 54,8 % zmagala koalicija Demos, članica koalicije SDZ pa je dobila 9,51 % glasov. V vladi, katere predsednik je postal prvak SKD Lojze Peterle, je SDZ zasedla mesta notranjega, obrambnega, pravosodnega in zunanjega ministra. France Bučar je postal predsednik republiške skupščine. Slovensko demokratično zvezo so nekateri z odobravanjem, drugi s podcenjevanjem imenovali kot stranko razumnikov in teoretikov; njena usmeritev je bila podobna programom evropskih liberalnih strank, kot so bile denimo Genscherjeva FDP, Venstre Uffeja Ellemana Jensena ali PLI Renata Altissima. Prijateljske stike je imela z Budiševo oz. Gotovčevo hrvaško socialno-liberalno stranko, ker pa ta ni prišla v vlado, se je največkrat sestajala s Tuđmanovo HDZ.