Rupel, Dimitrij
Politik, diplomat, univerzitetni profesor, pisatelj, sociolog, urednik in publicist, ena osrednjih osebnosti slovenskega osamosvajanja in ključna za mednarodno priznanje Slovenije in njeno vključevanje v mednarodne organizacije. Genscher ga je označil kot »uglednega predstavnika nove Slovenije in enega od odličnih predstavnikov nove Evrope«.164
Rupel je bil med ustanovitelji Nove Revije, v času odkritega spora z oblastmi zaradi 57. številke (Prispevki za slovenski nacionalni program) je bil tudi njen odgovorni urednik. Komunistični oblastniki so leta 1987 poskrbeli za silovito kampanjo proti Novi reviji in Rupla tudi odstavili. Potem se je Rupel aktivno in intenzivno vključil v slovensko opozicijsko gibanje. Leta 1989 je postal predsednik Slovenske demokratične zveze in podpredsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Po zmagi Demosa na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je organiziral novo ministrstvo za zunanje zadeve in postal prvi slovenski zunanji minister. Po volitvah leta 1992 je bil poslanec DZ, leta 1994 je bil izvoljen za župana Ljubljane, leta 1997 pa je postal veleposlanik RS v ZDA. Leta 2000 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ponovno postal zunanji minister v vladi Janeza Drnovška in nato Toneta Ropa. Kot znan »atlanticist« je odigral eno ključnih vlog pri slovenskem vključevanju v NATO. Med letoma 2004 in 2008 je bil zunanji minister v vladi Janeza Janše. Leta 2005 je Rupel predsedoval Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), v prvi polovici leta 2008 pa Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) Evropske unije. Kljub odločitvi vlade in potrditvi v državnem zboru, da postane veleposlanik RS v Avstriji, in avstrijskemu agremaju (2008) predsednik Türk ukaza o imenovanju ni podpisal. Leta 2012 je postal generalni konzul v Trstu, vendar ga je vlada Bratuškove odstavila že po enem letu.
Rupel je avtor več leposlovnih in družboslovnih knjig o mednarodnih vprašanjih ter mnogih razprav v zbornikih in člankov v slovenskih in tujih publikacijah. Osebno doživljanje slovenske pomladi je opisal v knjigi Skrivnost države (1992). V novejšem času pa je med drugim poleg podrobnega poročila o slovenskem predsedovanju EU (Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil, 2009) objavil obsežen prikaz slovenske diplomacije (Slovenija na svetovnem prizorišču, 2011) in analizo slovenskega nacionalnega gibanja od Majniške deklaracije 1917 do osamosvojitve in tranzicije (Negotovo življenje 176. članice OZN, 2013). Leta 2017 sta izšli Zadnjih sto let (kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita) in Železo in žamet ali od kulture do države (slovenska državnost in Evropska unija po koncu hladne vojne).
Leta 1976 je na Brandeis University doktoriral iz sociologije in leta 1992 postal redni profesor ljubljanske univerze. Rupel sedaj predava na Fakulteti za državne in evropske študije (Brdo pri Kranju) in na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.
Literatura
Dr. Dimitrij Rupel: življenjepis. (2016). Nova univerza, Evropska pravna fakulteta. URL: https://www.evro-pf.si/media/website/2016/12/Rupel-Dimitrij.docx.
Prof. dr. Dimitrij Rupel: visokošolski učitelj. Nova univerza, Evropska pravna fakulteta. URL: https://epf.nova-uni.si/imenik/dimitrij-rupel/, 4. 2. 2020.
Rupel, D. (1992). Skrivnost države. Ljubljana: Delo, Slovenske novice, str. 8–9, 17, 39, 52, 55–57, 64, 215, 277.
Rupel, D. (2017). Zadnjih sto let. Ljubljana: Modrijan, str. 178–180, 182, 184, 188.
Žerdin, A. Za polno delovno dobo polemik. Dnevnik. 21. 3. 2009. URL: https://www.dnevnik.si/1042253393, 4. 2. 2020.
Opombe
Rupel, 1992, zd. str.