E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti - logotip

E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti

  • Domov
  • Stvarno kazalo
  • Abecedno kazalo
  • Avtorsko kazalo
  • Časovni trak

Področje: Bojni spopadi

Balkan, humanitarne katastrofe in oboroženi spopadi

Komunistični režimi na Balkanu so pred demokratičnimi revolucijami leta 1989 več kot štirideset let grobo, množično in sistematično kršili človekove pravice.

Bedem, načrt

Demokratičnim procesom, ki so se začeli konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v (Socialistični) Republiki Sloveniji (RS), so najbolj nasprotovali v vojaškem vrhu Oboroženih sil (OS) Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), k...

Brnik, bojni spopad

V dneh pred 27. junijem je bil na območju letališča Brnik nameščen vod 21. brigade TO, ki je imel nalogo varovati kontrolni stolp. 1. oklepna brigada JA z Vrhnike je ob pol enih ponoči dobila nalogo, ki je predvidevala takojšnjo bojno pripravl...

Bukovje, bojni spopad

Iz Maribora je 27. junija 1991 ob 9. uri na Koroško odpeljala oklepno-motorizira na kolona JLA s 136 pripadniki. Imeli so samohodni top, devet tovornjakov, sedem oklepnih vozil (od teh pet bojnih oklepnih vozil 20/3), pet terenskih vozil, poveljniš...

Cerklje, bojni spopad

Letališče Cerklje ob Krki je bilo edino stalno vojaško letališče v Sloveniji. Ležalo je pod obronki Gorjancev v Krško-Brežiški kotlini. Vzletno-pristajalna steza je bila zgrajena v smeri vzhod–zahod. Glavne stavbe, bivalni prostori, učiln...

Cesarski vrh, bojni spopad

V vojašnici Ivana Cankarja je tudi po odhodu 1. oklepnega bataljona ostal večji del 1. oklepne brigade, ki je 2. julija 1991 začela nove napade na podlagi naloge, da se 2. oklepni bataljon z Vrhnike premakne do Logatca, kjer naj bi z eno četo zas...

Črniče, bojni spopad

28. junija 1991 je poveljnik Protidesantnega voda (PDD) TO iz Ajdovščine dobil ukaz iz 61. ObmŠTO, naj postavi zasedo na magistralni cesti Ajdovščina–Nova Gorica. PDD je postavil zasedo za mostom – viaduktom na zahodni strani vasi Črniče p...

Domžale, bojni spopad

V vojni je JLA, da bi preprečila obveščanje domače javnosti in s poškodovanjem evrovizijskih zvez prek Italije in Avstrije tudi širše evropske javnosti o dogajanju v Sloveniji, napadla in poškodovala RTV oddajne centre Domžale, Kum, Krvavec, Nanos, Boč in Pohorje.

Dravograd, bojni spopad

Iz Maribora je 27. junija 1991 ob 9. uri na Koroško odpeljala oklepno-motorizirana kolona JLA s 136 pripadniki. Imeli so samohodni top, devet tovornjakov, sedem oklepnih vozil (od teh pet bojnih oklepnih vozil 20/3), pet terenskih vozil, poveljnišk...

Fernetiči, bojni spopad

26. junija 1991 nekaj po 13. uri so se začeli premiki tankovskih in motoriziranih enot JLA, ki so pripadale 13. motorizirani brigadi iz Ilirske Bistrice. Enote so se razdelile v dve koloni. Ena se je usmerila proti Ribnici in od tam skozi Vremsko do...

Gibina, bojni spopad

JLA si je prizadevala, da bi z obhodnimi manevri in vzporednimi bojnimi aktivnostmi olajšala pritisk na svojo obkoljeno enoto v Gornji Radgoni in vzpostavila stik z njo.

Golte, bojni spopad, prebeg helikopterja Gazela SA-341

25. junija so brniški helikopterski oddelek JLA preselili v vojašnico Šentvid. Med njimi je bil tudi tisti, pri katerem sta posadko sestavljala pilot, kapetan 1. stopnje Jože Kalan, in letalski tehnik, zastavnik 1. stopnje Bogo Šuštar, saj baza...

Gornja Radgona, bojni spopad

27. junija je iz smeri Varaždina proti Sloveniji začela prodirati kolona JA pod poveljstvom polkovnika Borisa Popova, ki je imela nalogo zavzeti mejni prehod na območju Gornje Radgone. Zaradi odpornih točk TO se je razdelila v več kolon. Ena je...

Holmec, bojni spopad

V bojnem spopadu za mejni prehod Holmec je sodelovalo 233 pripadnikov TO RS, 18 aktivnih in 31 rezervnih pripadnikov milice, devet voznikov reševalnih vozil, dve zdravnici in sedem medicinskih sester.

Jugoslovanska ljudska armada

Zadnje obdobje razvoja Oboroženih sil SFRJ (1981–1991) je bilo že od začetka v znamenju posledic smrti predsednika CK ZKJ, dosmrtnega predsednika SFRJ, trikratnega narodnega heroja, vrhovnega poveljnika Oboroženih sil itd., maršala Josipa Broza Tita leta 1980.

Jugoslovansko vojno letalstvo v spopadih v Sloveniji

Jugoslovansko vojno letalstvo je v agresiji na Slovenijo aktivno sodelovalo v bojnih operacijah. Tako so na primer nad Medvedjekom delovali piloti in letala J-21 iz 237. eskadrilje, ki so bili premeščeni iz Cerkelj, in domnevno piloti iz 117. lovsk...

Kačure, bojni spopad

28. junija popoldne je poskušala s Hrvaške prodreti v Slovenijo nova oklepna kolona JA (pet tankov, sedem oklepnikov). Najprej so jo zaustavili že protestniki pred barikado v Murskem Središču. Po neuspešni zahtevi enotam 75. ObmŠTO in milice,...

Kanal, bojna akcija

Kljub razorožitvi slovenskih obrambnih sil in embargu zveznih oblasti na nabavo orožja za potrebe TO so slovenske oblasti intenzivno iskale možnosti nabave sodobnih oborožitvenih sistemov.

Karavanški predor, bojni spopad

Po zavzetju mejnega predora Karavanke s strani JA in zvezne milice in po začasnemu premirju so bile na bojnih položajih 30.

Komenski Kras, bojni spopad

Na mejnem prehodu Klariči je 29. 6. prevzel poveljstvo nad enotami JA nov poveljnik, ki je po odklopu vode in električne energije na položaj postavil top ter ga usmeril proti objektom Kraškega vodovoda na Klaričih ter zagrozil z uporabo, če zno...

Koseze, bojni spopad

27. junija se je v Ilirski Bistrici enota TO razporedila po vzpetini nad vojašnico JA in izvajala premike, na podlagi katerih je bilo mogoče slutiti, da vojašnico obkoljuje velika enota. V vojašnici je med pripadniki JA zavladal strah, pripadniki...

Krakovski gozd, bojni spopad

Krakovski gozd je močvirnato območje, prepleteno s številnimi kanali. Hitra cesta Ljubljana– Zagreb, ki poteka skozenj, je bila zgrajena na nasipu. Območje ni naseljeno in s tem je bila zmanjšana možnost civilnih žrtev. TO je cestno barikado...

Kum, bojni spopad

RTV oddajnik Kum je bil objekt s posebnim pomenom za obrambo države, saj je omogočal neposredno komunikacijo med enotami TO, ter hkrati za obveščanje javnosti o dogodkih v Sloveniji.

Kuzma, bojni spopad

JA je 26. junija v jutranjih urah iz stražnice v Kuzmi zasedla okolico tamkajšnjega mejnega prehoda, vojaška patrulja je ob tem zaustavila dva miličnika na obhodu meje. Popoldne je nato milica preprečila skupini 20 vojakov premik proti mejnemu p...

Limbuš, bojni spopad

27. junija je deset tankov JA s poveljniškim vozilom zapeljalo iz mariborske vojašnice Franca Rozmana – Staneta, prebilo blokado v mestu in po avtocesti poskušalo priti do Šentilja, vendar so jih zaustavili že pri mostu čez Pesnico, kjer...

Ljubelj, bojni spopad

Četa 31. ObmŠTO Kranj je bila na mejnem prehodu Ljubelj že od jutranjih ur 25. junija. Težišče njenih nalog je bilo v učinkoviti ognjeni podpori enoti milice, ki je nadzorovala in varovala mejni prehod. Ljubeljski prelaz in stometrski obmejni...

Logatec–Vrhnika, bojni spopad

V Vojašnici »Ivana Cankarja« je tudi po odhodu 1. oklepnega bataljona ostal večji del 1. oklepne brigade, ki je 2. julija 1991 začela nove napade na podlagi naloge, da se 2. oklepni bataljon z Vrhnike premakne do Logatca, kjer naj bi z eno četo...

Ložnica, bojni spopad

Objekti JA v okolici Slovenske Bistrice so bili pred vojno med najpomembnejšimi na slovenskem ozemlju, med njimi predvsem skladišče v Zgornji Ložnici in komunikacijski center na Boču.

Medvedjek, bojni spopad

Zaradi težkega vojaškega položaja na barikadi pri Pogancih so poveljujoči za zaustavitev sovražne kolone načrtovali tudi zaporo na Medvedjeku.

Nanos, bojni spopad

RTV center na Nanosu je varoval vod jurišnega odreda OŠTO Ajdovščina v sodelovanju z vezisti notranjskega štaba TO ob pomoči upravnika Vojkove koče.

Nova vas, bojni spopad

Na Ptuju so enote TO izvajale blokado vojašnice in v pogajanjih s poveljnikom garnizona tega pozvale k vdaji, predlog pa je bil zavrnjen.

Ormož, bojni spopad

27. junija je iz smeri Varaždina proti Sloveniji začela prodirati kolona JA pod poveljstvom polkovnika Popova z nalogo zavzeti mejni prehod na območju Gornje Radgone. Ob 10.15 je prispela do mostu čez Dravo v Ormožu. Tam jo je zaustavila blokada...

Otovec, bojni spopad

Intendantsko skladišče Otovec je ležalo ob železniški progi proti Novemu mestu 3 km severozahodno od Črnomlja. V skladišču je bila oborožitev in oprema za celotno divizijo JA, za približno 10.000 vojakov. Na ozemlju 23. ObmŠTO je bila pole...

Poganci, bojni spopad

Dan po razglasitvi neodvisnosti v četrtek ponoči ob 0.44 so iz 23. ObmŠTO sporočili, da se skozi Metliko po cesti M-4 proti Novemu mestu vozi kolona oklepnikov. Prve informacije o premikanju kolone so prišle tudi s postaj milice (PM) Metlika in...

Presika, bojni spopad

JLA si je prizadevala, da bi olajšala pritisk na svojo obkoljeno enoto v Radgoni, zato je vzpostavila stik z njo. Popoldne 2. julija je oklepna kolona, ki je bila do tedaj v Središču ob Dravi, odpravila proti Ljutomeru. Šlo je za najmočnejše si...

Prilipe, bojni spopad

Slovenske obrambne sile so kolono oklepnih vozil, ki je 27. junija 1991 s smeri Hrvaške prva vdrla v Slovenijo z nalogo napredovati proti Ljubljani, pri tem se je uspela prebiti do Medvedjeka, zaustavile in obkolile v Krakovskem gozdu. Iz obkolitve...

Prule, bojni spopad

Na Prulah v Ljubljani so vojaki JA varovali stavbo, v kateri so bile logistične ustanove TO Republike Slovenije, med zasedbo Republiškega štaba TO oktobra 1990 pa je JA zasedla tudi stavbo na Prulah in jo varovala še junija 1991.

Rajhenav, bojni spopad

Ekonomija JA Rajhenav je globoko v gozdovih Kočevskega roga oziroma v prostorni kraški dolini med kočevsko Malo goro in Kočevskim rogom, daleč od glavnih cest, 20 km vzhodno od Kočevja.

Razkrižje, bojni spopad

27. 6. popoldne je poskušala s Hrvaške prodreti v Slovenijo nova oklepna kolona (pet tankov, sedem oklepnikov). Najprej so jo zaustavili že protestniki pred barikado v Murskem Središču. Po neuspešni zahtevi enotam 75. ObmŠTO in milice, ki so v...

Rigonce, bojni spopad

Rigonce so manjša vas ob reki Sotli na meji s Hrvaško ob cesti Zaprešić–Dobova–Brežice na ravninski pokrajini. Čez Sotlo sta zgrajena dva mosta, kamnit cestni in železen železniški. Zaradi dogajanja pod Gorjanci v Pogancih je 25. ObmŠTO...

Rožna Dolina, bojni spopad

Enote zvezne milice in vojske so 27. junija, potem ko so slovenski miličniki po pogajanjih okoli 22. ure zapustili mednarodni mejni prehod Rožna Dolina z vsem orožjem, opremo in dokumentacijo, tega zasedli. V noči na 28. junij so se v koordinacij...

Rožnik, bojni spopad

Na Šišenskem hribu (429 m) na pobočju Rožnika nad Ljubljano je imela JA prisluškovalni center oziroma center za elektronska dejstva.

Šentilj, bojni spopad

Osrednja Direktiva za delovanje MSNZ, sprejeta 7. septembra 1990, je na območju Vzhodnoštajerske pokrajine kot prednostne naloge ob morebitnem spopadu določala tudi cilj, da mejni prehod Šentilj ostane odprt. 26. junija zgodaj zjutraj so v maribo...

Solkan, Pristava, Štanta, Miren, zavzetje obmejnih stražnic – bojni spopad

Stražnica JA Solkan se je pripadnikom TO predala brez odpora. Njen poveljnik, ki je imel družino v Novi Gorici, se je v pogajanjih s članom kriznega štaba SO Nova Gorica predal 2. julija 1991 ob 13.30 brez odpora skupaj z vojaki, ki so jih milič...

Štrihovec, bojni spopad

26. junija zgodaj zjutraj so v mariborskih vojašnicah začeli intenzivne priprave za bojne izhode s tehniko, najbližje enote pa so začele premike proti meji s ciljem v Šentilju. TO je svoje enote za ovire, ki so bile do takrat v pripravljenosti,...

Trzin, bojni spopad

Pri mostu čez potok Pšata je domžalska milica, ki je spremljala napredovanje nasprotnikovih kolon, postavila barikado iz avtomobilov in tovornjakov.

Vražji kamen, Otovec, bojni spopad

Kompleks skladišč MES Vražji kamen je bil v dolini od 3 do 4 km severovzhodno od Črnomlja, ob cesti Črnomelj–Stranska vas.

Vrhpolje, bojni spopad

26. junija 1991 so ob 11.05 iz koordinacijske podskupine iz Postojne sporočili koordinacijski podskupini v Novi Gorici možnost premika bojnih vozil in oklepnih enot iz Pivke v smeri Vipavske doline. Ob 11.28 je načelnik UNZ Postojna predlagal zapo...

Zahodnoštajerska pokrajina TO

Zahodnoštajerska pokrajina je obsegala območje petnajstih občin od slovensko-avstrijske meje na severu, dolge 138 kilometrov, do meje s Hrvaško na vzhodu, dolge 60 kilometrov.

Zajetje talcev

Vojaki diverzantskega odreda JLA so z območja bitke pri Trzinu, ki se je medtem končala s predajo vojakov JA, pribežali v hišo pri Depali vasi in med umikanjem zajeli tri talce potnike, ki so izstopili z vlaka v Trzinu.

Žrtve vojne

Žrtve vojne so pripadniki oboroženih sil, ki so zaradi bojnih delovanj izločeni iz enot oboroženih sil. To so pripadniki oboroženih sil, ki so mrtvi, ranjeni in bolni ter brodolomci in vojni ujetniki, pa tudi civilno prebivalstvo, ki je prizadet...

Tematska področja:

  • Bojni spopadi
  • Človekove pravice
  • Dogodki
  • Dokumenti
  • Države in zveze držav
  • Filozofija
  • Knjige, revije in publikacije
  • Kultura
  • Lokalne volitve 1990
  • Mednarodno priznanje
  • Organi
  • Osamosvojitev in ustanovitev Slovenije
  • Osebe
  • Politika
  • Slovenska pomlad
  • Sociologija
  • Sporočila za javnost Odbora za varstvo človekovih pravic
  • Vojaški pojmi
  • Vojna za Slovenijo
  • Zgodovina
  • Zunanja politika
  • O portalu
  • Kolofon
MIZŠ logotip ARRS logotip
nova univerza grb
© Nova univerza, 2025 | ISSN 2738-3474