Črniče, bojni spopad

28. junija 1991 je poveljnik Protidesantnega voda (PDD) TO iz Ajdovščine dobil ukaz iz 61. ObmŠTO, naj postavi zasedo na magistralni cesti Ajdovščina–Nova Gorica. PDD je postavil zasedo za mostom – viaduktom na zahodni strani vasi Črniče proti Novi Gorici. Ustavljati je moral vsa vojaška vozila in s tem preprečiti kakršne koli fizične povezave med enotami JLA v Vipavi in enotami JLA, ki so bile na državni meji in v vojašnici v Ajševici. Ukazano je bilo, da mora vod zajeti pripadnike JLA in uporabiti strelno orožje, če se bodo vojaki upirali. Ko sta poveljnik voda in član OŠTO, ki se je pridružil vodu, na cesti in ob njej pripravljala zasedo, je iz smeri Nove Gorice pripeljalo manjše vojaško tovorno vozilo JLA. Voznik je zapeljal proti teritorialcem, ki so stali na cesti, in ni hotel ustaviti, temveč je s pospešeno hitrostjo odpeljal proti Ajdovščini. Iz tega vozila je nekdo tudi streljal na vozilo milice, parkirano v Črničah. Potem je TO postavila zasedo tako, da so na vozni pas iz smeri Nove Gorice postavili betonski mešalec, na drugem voznem pasu iz smeri Ajdovščine pa avtomobilsko prikolico. Namen postavitve teh ovir je bil umiriti promet, pripadniki PDD so bili razporejeni delno na brežini nad desno stranjo cestišča v smeri proti Novi Gorici, delno pa na levi strani cestišča ob stanovanjski hiši tik nad mostom. Okrog 14. ure sta se iz smeri Nove Gorice pripeljali dve vojaški tovorni vozili s ponjavami. Poveljnik PDD ju je ustavljal z roko, vendar je prvo vozilo zapeljalo mimo mešalca proti njemu, drugo je bilo takoj za njim, častnika JLA v obeh vozilih pa naj bi streljala z osebnim orožjem. Drugi pripadniki PDD so odgovorili na napad s streli na obe vozili. Ko so pripadniki TO izstrelili vse naboje, so pobrali orožje vsem štirim častnikom v kabinah obeh vozil. V tovornem delu prvega vozila ni bilo nikogar, v tovornem delu drugega pa je bilo nekaj vojakov JLA. Dva sta bila mrtva, drugi so bili ranjeni. Eden od pripadnikov PDD je šel po avtobus, ki je tik pred spopadom pripeljal v Črniče. Mrtva vojaka in ranjene so ob pomoči civilnega prebivalstva naložili na vojaška vozila JLA in avtobus ter jih odpeljali v bolnišnico Šempeter. O spopadu so obvestili tudi 6. PŠTO, ki je ukazal umik proti Ravnam nad Črničami, od tam pa so morali iti peš do koče na Čavnu, saj je obstajala bojazen, da jih bodo napadli pripadniki posebne padalske enote JLA, ki je bila v vojašnici v Ajševici. Vojakom JLA so nato pobrali orožje in strelivo ter jih odpeljali v naselje Ravne, kjer so vozila, orožje in strelivo pustili pri domačinih v skednju. Z drugo popolno bojno opremo so odšli peš na Kucelj in naprej na Čaven, kamor so jih prišli iskat z vozili iz štaba.