Golte, bojni spopad, prebeg helikopterja Gazela SA-341
25. junija so brniški helikopterski oddelek JLA preselili v vojašnico Šentvid. Med njimi je bil tudi tisti, pri katerem sta posadko sestavljala pilot, kapetan 1. stopnje Jože Kalan, in letalski tehnik, zastavnik 1. stopnje Bogo Šuštar, saj baza na Brniku naj ne bila dovolj varna. 27. junija sta bila prerazporejena v Maribor, torej bi bila podrejena 31. korpusu. Po prihodu v Maribor sta začela razmišljati, kako in kam pobegniti. Pilot Jože Kalan se tistega dne spominja takole:
»Sva pred helikopterjem. Helikopter je pregledan. Bogo mi da knjižico: »A, boš podpisal?« »A, vpišem, da beživa?« »Ni treba, če nama je usojeno bova preživela,« in nadaljuje, »trdno sva se pripasala. Vzpostavil sem zvezo z Oštirjem, ki mi je dovolil vzlet. Povedal sem mu, da grem prvo na majhni višini do ambulante, s tem pa sem hotel pridobiti vsaj 200 metrov prostora preko stadiona, da bom razvil maksimalno možno hitrost. Ko sem prišel do ambulante sem Oštirju /načelnik štaba korpusa/ javil, da je mesto za pristanek neustrezno in da grem na drugo stran proti garažam, kjer sva si prej izmislila teren, kamor naj bi helikopter parkirala. Tudi to mi je naveličan odobril. Začelo se je. Gas sem dal do polnega, pridobival hitrost, tako da sem imel do konca stadiona skoraj že maksimalno hitrost. Približevala se je ograja vojašnice, dvignil sem korektivno palico tako, da sva začela pridobivati višino za preskok preko ograje. Pričakoval sem, da naju bodo začeli obstreljevati.«116
Vendar se to ni zgodilo. Helikopter je z največjo možno hitrostjo preletel nizek blok in odletel naprej proti Avstriji. Nekaj minut pred državno mejo je zavil levo in letel proti Pohorju. Pilot Jože Kalan o tem pravi: »Na majhni višini, z maksimalno hitrostjo sva se bližala Rogli. Rogla je bila prva točka, ki sem si jo zamislil za pristanek. Med pristankom sva nekega mimoidočega priklicala do helikopterja, kamor je prišel s strahom, ker je imel helikopter še kar jugoslovansko zvezdo … Dopovedala sva mu, da beživa in ga prosila naj obvesti policijo in TO naj na ta helikopter na streljajo. Nadaljevala sva pot proti Goltem. Nad Goltemi sva kratko zaokrožila, izbral sem teren za pristanek … Pristal sem na minimalnem terenu. Helikopter sva ugasnila in počasi začela sestopati proti hotelu. Stopnice so se vlekle, ni jih hotelo biti konec. Okoli je vladal popoln mir … Nisva vedela, kaj naju čaka. Prvi, ki nama je prišel nasproti, se je pokazalo, da je naš človek, Slovenec, in tudi on se je razveselil, ko naju je slišal, da sva govorila slovensko.«117
To je bil stotnik Slavko Korenič, pomočnik poveljnika 89. ObmŠTO Velenje, ki mu je nekaj trenutkov pozneje v restavraciji hotela na Golteh pilot Jože Kalan predal helikopter Gazela. Po prihodu večje skupine TO, zadolžene za varovanje helikopterja, so tega zamaskirali, pilota Jožeta Kalana in letalskega tehnika Boga Šuštarja pa odpeljali na policijsko postajo v Mozirje. Tam ju je čakalo zaslišanje, po katerem sta podpisala prestopni izjavi. 8. julija 1991 so Kalanu odobrili navzočnost v bližini helikopterja, da bi lahko z njim odletel naprej, če bi ga odkrili. Takrat so helikopter tudi prebarvali, nanj narisali slovenski grb in izpisali TO-001 Velenje. Helikopter so po tem prestavili na Smrekovec, vendar so ga od tam umaknili zaradi informacije o razkritju. Premestili so ga na Rezaničnikovo kmetijo, tam je ostal teden dni, nato so ga premaknili na dokončno lokacijo v Zavodnje nad Šoštanjem, kjer so ga hranili v strojni lopi kmetije Žohar vse do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Gazela SA-341 je zdaj kot muzejski eksponat Vojaškega muzeja Slovenske vojske razstavljena v Letalski bazi Slovenske vojske v Cerkljah na Dolenjskem.
Galerija
Literatura
Pörš, S. (2011). Zahodnoštajerska pokrajina. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 435–467.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.
Slikovno gradivo
Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.
Opombe
Pörš, 2011, str. 465.
Ibid., str. 466.