Cesarski vrh, bojni spopad
V vojašnici Ivana Cankarja je tudi po odhodu 1. oklepnega bataljona ostal večji del 1. oklepne brigade, ki je 2. julija 1991 začela nove napade na podlagi naloge, da se 2. oklepni bataljon z Vrhnike premakne do Logatca, kjer naj bi z eno četo zasedel položaje na Pustem Polju pri Logatcu in z drugo v vasi Kalce. Del te naloge je bil premik 1. tankovske čete 3. oklepnega bataljona z Vrhnike do Sinje Gorice, kjer naj bi četa zavzela položaje. Pred izpadom oklepnih enot sta ob 15.45 nad Vrhniko prileteli dve letali MiG-21 ter raketirali in obstreljevali barikado pri bencinski črpalki na Vrhniki in tisto v Sinji Gorici. Na letali je streljala skupina za protizračno obrambo z Bevk z raketo Strela 2M, vendar ju niso zadeli, s pehotnim orožjem pa so nanju streljali tudi drugi pripadniki TO. Med napadi sta letali razstrelili in zažgali tovornjake in avtobuse v barikadah, ranjeni so bili štirje domačini, ki so bili po naključju v bližini barikad. Vse ranjence so po napadu hitro oskrbeli in prepeljali v bolnišnico, gasilci pa so se lotili gašenja tovornjakov in avtobusov, čeprav so bile v bližini gorečih vozil tudi protitankovske mine. Po letalskemu napadu se je iz vojašnice Ivana Cankarja proti Logatcu po tankovski cesti premaknil 2. oklepni bataljon (20 tankov M-84 in deset [po drugih podatkih osem] bojnih vozil BVP M-80A). Na prvo oviro je oklepna kolona naletela pri mostu čez Belo. Barikada, narejena iz kupa kamenja in z lažnim napisom minirano, je zadržala kolono za približno 20 minut, dokler niso ugotovili, da sploh ni minirana. Medtem so na magistralni cesti Vrhnika–Logatec pri Cesarskemu vrhu naredili barikado iz tam pripravljenih tovornjakov, bagra in drugih vozil ter nastavili pripravljene protitankovske mine. Barikado sta branila diverzantski in zaščitni vod TO Logatec, nameščena nad cesto in železniško progo. Ko so tanki pripeljali do barikade, je prvi ustrelil s topom vanjo, preostali so streljali iz mitraljezov, nato je prvi tank še enkrat ustrelil s topom. Barikada se je vnela in vozila so zagorela, razneslo je tudi nekaj protitankovskih min. Ko je barikada še gorela, je prvi tank zapeljal vanjo in jo poskušal prebiti. Ogenj je zajel gumijaste dele tanka, zato ga je posadka začela gasiti, nato so ga odvlekli iz barikade. Na tanke so streljali tudi z ročnimi raketometi, na pomoč sta prišla tudi 42. in 43. samostojni vod iz Grčarevca ter prostovoljci, oboroženi tudi s protioklepnimi raketometi M80 Zolja, ki so jih dobili iz Idrije. Po razmestitvi na položaje so ob 21.15 pripadniki TO spet napadli tankovsko kolono, pri čemer so poškodovali dva tanka, iz tankov pa so nanje streljali z mitraljezi. Tanki se nato niso več približevali barikadi, naslednji dan so se do večera vrnili v vojašnico.
Literatura
Premk, M. (2011). Ljubljanska pokrajina TO. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 323–355.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.