Bukovje, bojni spopad
Iz Maribora je 27. junija 1991 ob 9. uri na Koroško odpeljala oklepno-motorizira na kolona JLA s 136 pripadniki. Imeli so samohodni top, devet tovornjakov, sedem oklepnih vozil (od teh pet bojnih oklepnih vozil 20/3), pet terenskih vozil, poveljniško vozilo, vozilo za zveze in sanitetno vozilo. Naloga je bila zasesti mejna prehoda Vič in Holmec. Po preboju blokad je TO kolono JLA ustavila tik pred Dravogradom z barikado, ki je ni mogla prebiti. Takoj ko so enote TO zasedle položaje ob barikadi, je bil sprožen strel, ki mu je sledilo obstreljevanje med pripadniki TO RS in JLA v koloni. Pripadniki JLA so bili pozvani k predaji, vendar poveljnik kolone JLA ni sprejel zahtev TO RS, so se pa dogovorili za nadaljevanje pogajanj. Že okoli 8. ure zjutraj, 28. junija 1991, so pripadniki JLA s svojih položajev na robu gozda streljali na kompozicijo železniških vagonov, ki so zapirali cesto Dravograd–Bukovje, na izvidniški oddelek 89. jurišnega odreda na položajih ob skladišču podjetja Intes, dravograjsko policijsko postajo in most. Obstreljevanje je terjalo tudi edino smrtno žrtev med pripadniki TO RS na Koroškem, Vincenca Repnika, ki ga je smrtno zadel ostrostrelec s podstrešja vojašnice v Bukovju. Sledil je ukaz o napadu TO na vojašnico v Bukovju, pripadniki JLA pa so nadaljevali obstreljevanje položajev TO. Streljanje je trajalo do zgodnjega popoldneva, sledila je odločitev poveljujočega TO za napad, s katerim bi zasedli položaje JLA in jih poskusili prisiliti k umiku v vojašnico. Zasedo oziroma ognjeno točko JLA naj bi uničili z razstrelitvijo njihovega položaja z izstrelki iz ročnega metalca M-53. Nalogo so zaupali vodu za ognjeno podporo. Napad je bil uspešen, saj so se pripadniki JLA umaknili v vojašnico. Enote TO so se nato premaknile na nove položaje na območju vojašnice Bukovje. Tako je 1. strelski vod pokrival območje nad vojašnico Bukovje zaradi preprečitve prodora pripadnikov JLA v smeri Otiškega Vrha, 2. strelski vod se je premaknil na linijo Drava–bunker–Grilčeva vikend hiša, 3. strelski vod pa se je utrdil od cesti Bukovje–Trbonje zaradi blokade prodora pripadnikov JLA v smeri Trbonj. Enote so se na novih položajih utrdile, dejavnosti pa so z občasnim obstreljevanjem trajale do večera. Naslednji dan so se nadaljevala pogajanja med nasprotnima stranema, TO pa je svoje enote okrepila s svežimi močmi. JLA je ob 15.39 začela z letalskim napadom na Dravograd, vendar sta letali MiG 21 izstrelke odvrgli v Dravo v bližini mostu. Na letali je ob njunem vračanju čez letališče Turiška vas ob 15.41 bojno deloval vod protizračne obrambe TO, ki je posredoval tudi ob drugem letalskem napadu ob 17.07, po katerem je bil prerazporejen na položaje v Dravograd. Zvečer se je enemu od oklepnih vozil JLA uspelo zriniti mimo barikade, ampak ga je zaustavila goreča cisterna. Ogenj je povzročil protioklepni izstrelek pripadnika TO, izstreljen na Mariborski cesti v Dravogradu. 28. junija 1991 ob 20.15 je bil izdan ukaz, da se do 21. ure ustavijo vse dejavnosti napadanja enot in objektov JLA in 1. julija 1991 so se začela nova pogajanja. Dejavnosti na bojišču so prehajale v sklepni del, pričakovali so letalski napad. Tako so ob 15.22 opazili letala nad robom Dobrave, od 50 do 80 metrov nad Dravo. Pripadniki voda protizračne obrambe so na ukaz poveljnika odprli ogenj najprej proti enemu paru letal in potem še proti drugemu, zato so se obrnila in odletela iz dosega topov. Premirja je bilo konec. Zaslišali so se prvi streli, streljanje je postajalo vse intenzivnejše na obeh straneh. Ob 18.10 je mina 82 mm po prvih ocenah zadela vojašnico, ampak se je pozneje izkazalo, da so bila zadeta vozila na dvorišču pred njo, ki so zgorela. Kljub pozivom k vdaji se je spopad nadaljeval do 21.30, ko je JLA privolila v pogajanja, ki so se nadaljevala 3. julija 1991 pred vojašnico Bukovje. Končni dogovor je določal umik kolone JLA, tako da je na Koroškem ostalo še približno 20 pripadnikov JLA v vojašnici Bukovje, ki pa so bili pod strogim nadzorom. Ti so zapustili vojašnico 27. julija 1991 ob 15.33 in z njihovim odhodom na Koroškem ni bilo več pripadnikov JLA. TO RS je prevzela vojašnico 3. septembra 1991.
Literatura
Pörš, S. (2011). Zahodnoštajerska pokrajina. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 435–467.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.