Solkan, Pristava, Štanta, Miren, zavzetje obmejnih stražnic – bojni spopad
Stražnica JA Solkan se je pripadnikom TO predala brez odpora. Njen poveljnik, ki je imel družino v Novi Gorici, se je v pogajanjih s članom kriznega štaba SO Nova Gorica predal 2. julija 1991 ob 13.30 brez odpora skupaj z vojaki, ki so jih miličniki nato odpeljali in namestili v zbirnem centru v OŠ Solkan. Pogajanja o predaji stražnice na Pristavi so potekala že 28. junija. V pogovorih s podčastnikom JA so sodelovali tudi krajani Pristave. Na njegovo razmišljanje in odločitev so gotovo vplivala prizadevanja žene in sorodnikov, o predaji pa se je želel pogovarjati le s predsednikom SO Nova Gorica in jo nato 2. julija res predal. Stražnica Štanta se je predala članoma kriznega štaba SO Nova Gorica, stražnica Miren pa enoti PEM, čeprav so pripadniki PEM prevzeli napačno stražnico. Uradno se je namreč predajala druga stražnica v Mirnu, ki so jo imenovali Štanta, stražnica Miren oziroma njen komandir pa nikomur ni posredoval namere o predaji, zato je bil ob prihodu miličnikov presenečen, saj ni vedel, kaj naj stori, nazadnje jim je stražnico predal.
Literatura
Torkar, B. (2011). Severnoprimorska pokrajina. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 357–395.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.