Gornja Radgona, bojni spopad
27. junija je iz smeri Varaždina proti Sloveniji začela prodirati kolona JA pod poveljstvom polkovnika Borisa Popova, ki je imela nalogo zavzeti mejni prehod na območju Gornje Radgone. Zaradi odpornih točk TO se je razdelila v več kolon. Ena je po več spopadih pri Ormožu do večera napredovala do vasi Mekotnjak pred Ljutomerom. Kolona oklepnih transporterjev in tankov, ki je zjutraj prav tako krenila iz Varaždina, je prispela pred blokado v Središču ob Dravi. Enota milice, ki jo je varovala, se je po pogajanjih umaknila. Kolona je nato zavzela mejno nadzorno točko pri mestu, od koder so lahko nadzorovali promet. Druga kolona treh tankov, enajstih oklepnih transporterjev in enajstih spremljevalnih vozil, ki jo je po vrnitvi v Varaždin prevzel polkovnik Popov, pa je medtem skozi Štrigovo in blokade pri Razkrižju prodrla naprej do Veržeja, kjer se je čez noč ustavila na železniški postaji. Zaradi neugodnega položaja in slabih vremenskih razmer TO ni uspela izpolniti naloge uničenja njihovih cistern z gorivom. Pri Radencih je TO (po drugih podatkih milica) zajela štiri pripadnike JLA, ki naj bi bili na izvidniški nalogi kot predhodnica za enoto polkovnika Popova, v Gornji Radgoni pa so njeni pripadniki blokirali obmejno karavlo in mejni prehod. V Gornjo Radgono je medtem prispel poveljnik Vzhodnoštajerske pokrajine Vladimir Milošević, ki je po ogledu položaja poskušal navezati stik z nasprotnikom. Popov je zavrnil predlog za pogajanja, njegova enota je občasno prižigala motorje na tankih in premikala vozila. Enako so ravnale tudi sile JA v Središču ob Dravi, ki so dobile nove okrepitve. TO (73. ObmŠTO) je zato okrepila enote v blokadi v Gornji Radgoni, vzpostavila pa je tudi vod prostovoljcev v Ljutomeru. Blokada JA je bila dokončana in TO pripravljena na napad, ki so ga zaradi verjetnih civilnih žrtev in gmotne škode v mestu odložili. Popoldne so se zato pogajanja nadaljevala, vendar se Popov s svojo enoto ni hotel umakniti, čeprav je bil že od jutra popolnoma blokiran z enotami TO in milice, ki so po pridobljenih okrepitvah štele 450 mož, ker bi na slovensko zahtevo ob tem moral izročiti orožje. Postalo je jasno, da se JA v Radgoni ne bo vdala zlepa, zato so enote TO 2. julija ob 14.30 dobile ukaz za napad. Na tanke so nekaj po 16. uri izstrelili tri protioklepne izstrelke, vendar brez večjih posledic za nasprotnika, ta je odgovoril s silovitim ognjem iz tankovskih mitraljezov, nato pa še s topniškim obstreljevanjem mesta. Pri tem je bil ranjen en pripadnik TO, za žrtve oziroma ranjene na drugi strani ni podatkov. V spopadu, ki je trajal vse do 21. ure, je bilo poškodovanih veliko civilnih objektov v mestu, vključno z gradom in cerkvenim zvonikom. Hkrati z oklepno kolono na mejnem prehodu so Posebna enota milice in oba diverzantska voda TO iz Gornje Radgone napadli posadko JA v obmejni stražnici Gornja Radgona. Posadka se je popoldne po uri obstreljevanja vdala. Prav tako so enote TO in milice blokirale vse dostope do mesta in s tem preprečile morebitne poskuse preboja oziroma pomoči do obkoljene enote v mestu. TO je tako nevtralizirala nasprotnika za svojim hrbtom in prišla tudi do svojega orožja, ki je bilo v skladiščih JA. V odgovor na aktivnosti TO sta ob 18.35 dve letali JA bombardirali območje Avtoradgone v mestu, vendar brez večjih posledic.
Galerija

Vir: fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.
Literatura
Horvat, M. (2011). Vzhodnoštajerska pokrajina. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 397–433.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.
Slikovno gradivo
Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.