Ložnica, bojni spopad

Objekti JA v okolici Slovenske Bistrice so bili pred vojno med najpomembnejšimi na slovenskem ozemlju, med njimi predvsem skladišče v Zgornji Ložnici in komunikacijski center na Boču. Za njihovo nevtralizacijo je bilo mobiliziranih več kot 1500 pripadnikov TO, kar je bil glede na število prebivalstva daleč največji delež ne samo na območju pokrajine, ampak v vsej državi. Odziv vpoklicanih je bil skoraj 97 %. V Slovenski Bistrici je TO vodila pogajanja s poveljnikom obkoljene vojašnice, ki je zavračal pozive k vdaji garnizona, ni pa oviral vojaškega osebja in civilnih uslužbencev JA, ki so se v večjem številu predali oziroma prestopili k TO ter ji priskrbeli pomembne obveščevalne podatke. Posadka v vojašnici ni izvajala nobenih bojnih dejavnosti, kar pa ni veljalo za enoto v skladišču minsko-eksplozivnih sredstev Zgornja Ložnica, od koder so na pozive k predaji odgovarjali s streljanjem proti položajem TO, ki ji je uspelo odvzeti oborožitev iz objekta ekonomije v bližini skladišča, pri čemer so se trije pripadniki JA predali, nekoliko pozneje pa jim je sledilo še sedem drugih iz skladišča. Ukaz za načrtovani neposredni napad na objekte so poveljujoči TO preklicali zaradi grožnje, da bo v tem primeru posredovalo letalstvo. Zavzetje skladišča Ložnica 2. julija je bilo nato ena od prelomnic v vojni. V napadu na strani TO ni bilo žrtev, JA pa je imela enega padlega in dva ranjena, zajetih ali prebeglih pa je bilo 121 pripadnikov JA in 27 civilnih oseb. V skladišču Ložnica so zasegli 19.000 ročnih bomb, 13.000 topovskih granat, 45.000 min za minomete, 2400 raket za večcevne metalce, 3000 protioklepnih raket, 70.000 protipehotnih in protioklepnih min, 105 ton eksploziva in 380.0000 kosov pehotnega streliva, kar je precej okrepilo moč enot TO.