Trzin, bojni spopad
Pri mostu čez potok Pšata je domžalska milica, ki je spremljala napredovanje nasprotnikovih kolon, postavila barikado iz avtomobilov in tovornjakov. Malo pred četrto uro zjutraj 27. junija 1991 se je kolona pripeljala pred barikado v Trzinu, kjer se je za kratek čas ustavila. Po ogledu barikade so se odločili za preboj in so prebili barikado s tanki M-84 brez večjih težav. Za barikado se je zaradi zaprte ceste nabralo že več vozil, zato so pot nadaljevali po travniku mimo njih. Večina kolone je prevozila barikado, dokler ni bojno vozilo BVP M-80A pri zavijanju s cestišča na travnik zadelo ob betonsko ogrado mostu in pretrgalo gosenico. Večina je s tanki M-84 in bojnimi vozili BVP M-80 nadaljevala pot do Brnika, kjer je zasedla položaje, en tank M-84 pa je ostal pokvarjen ob cesti pri Komendi. Bojno vozilo BVP M-80A, ki je ostalo v Trzinu, se je poskušalo izvleči in si je pri tem zapletlo gosenico med nosilna kolesa. Tako je zaprlo pot zadnjemu delu kolone, v katerem so bila še tri vozila: dve bojni vozili BVP M-80A in malo terensko vozilo, ki so ga uporabljali kot malo poveljniško vozilo. Pri barikadi je tako obstal celoten 3. vod mehanizirane čete 1. oklepnega bataljona, ki je vključeval tri bojna vozila BVP M-80A in 30 vojakov in podčastnikov ter malo poveljniško vozilo z radijskimi napravami, v katerem sta bila poleg vojaka in voznika še načelnik za zveze v poveljstvu 1. oklepne brigade in častnik varnostne službe JA. V pristojnem 55. ObmŠTO Domžale so bili že približno ob 6.30 zjutraj 27. junija 1991 obveščeni, da se kolona bojnih vozil pomika proti Brniku in da so v Trzinu obstala vozila TO. Kmalu je bil v Trzinu tudi protioklepni vod 2. jurišnega odreda TO, vojake v barikadi so ves čas spremljali miličniki in vojaki TO, naredili pa so tudi nove barikade, ki so vozilom onemogočale premike. Vojaki vseh treh bojnih vozil so si prizadevali popraviti BVP M-80A s poškodovanim hodnim delom, domačini pa so se zbirali okrog barikade in vse bolj sovražno gledali vojake. Enote TO so obkolile nasprotnika, tako da je diverzantski vod TO Kamnik zasedel položaje ob železniški progi Ljubljana–Kamnik na južni strani blokiranih vozil JLA. Protidiverzantski vod TO Kamnik je zasedel položaje pod vznožjem hriba Onger (378 m) severno od Trzina. Vod zaščitne čete TO Domžale je zasedel položaje severovzhodno pri osnovni šoli Trzin. Vse tri enote so bile na položajih približno ob 13. uri, tam pa niso imele več zveze s poveljstvom ali medsebojne zveze, ker so bile brez radijskih postaj. Takoj po obkolitvi vozil JA so se začela pogajanja, na katerih je bila zahteva TO predaja oziroma odhod vojakov brez orožja in opreme. Obe strani pa sta načrtovali okrepitve svojih enot, JA helikopterski desant za deblokiranje bojnih vozil, TO pa vključitev specialne enote milice s poveljnikom inšpektorjem Vinkom Beznikom, ki je ob 14.20 z enoto 20 pripadnikov prišel na bojišče. Oboroženi so bili s pehotnim in protioklepnim orožjem, zasedli pa so položaje protidiverzantskega voda TO Kamnik neposredno ob cesti severozahodno od blokade ter položaje južno od blokade. Ob približno 14.50 se je v bližino blokade spustil helikopter SA-341 (Soko H.42) Gazela, ki je obkoljenim vojakom JA pripeljal hrano in vodo. Bil je neoborožen, zato so mu pripadniki TO in SEM dovolili pristati, čeprav sta bila v njem tudi častnik in podčastnik JA, ki sta imela nalogo izvidovanja. Po neuspelih pogajanjih so v TO pripravili načrt za napad, v katerem bi pripadniki TO s protioklepnim raketometom Armbrust uničili prvo bojno vozilo, pripadniki SEM pa zadnji dve bojni in malo poveljniško vozilo. Ob približno 17.45 so nad Trzinom zakrožili trije helikopterji JA, ki so nato odleteli proti Ljubljani. Ob približno 18.30 so ponovno prileteli trije helikopterji. Kmalu nato, ob 18.38, pa sta se dva spustila na polja med Trzinom in Depalo vasjo približno 250 metrov za železniško progo. Iz helikopterjev se je izkrcalo 27 pripadnikov diverzantskega odreda JA. Sledilo je streljanje med pripadniki diverzantskega odreda JA in pripadniki TO. Helikopterje so začeli obstreljevati z raketometi Armbrust in pehotnim orožjem, zato sta oba helikopterja hitro odletela. Vnel se je splošen spopad med pripadniki TO in SEM ter vojaki JLA v blokiranih bojnih vozilih in vojaki diverzantskega odreda. Vojaki JA iz diverzantskega odreda so se poskušali prebiti do obkoljenih vojakov v bojnih vozilih, ki so tudi streljali iz vozil. Med močnim ognjem so se pripadniki diverzantskega voda TO začeli umikati proti staremu delu Trzina, med umikanjem pa je bil ob 18.45 smrtno zadet pripadnik voda Edvard Peperko. Med vojaki JLA v obkoljenih bojnih vozilih in pripadniki TO in milice v Trzinu se je medtem vnel splošen spopad. Iz bojnih vozil BVP M-80A so s topom 20 mm streljali po okolici in med drugim zažgali vozila v barikadi. Na prvo bojno vozilo BVP M-80A je pripadnik SEM izstrelil dva raketometa Armbrust in ga uničil. Pri tem sta bila ubita dva vojaka JA, tretji pa med streljanjem, ko je skočil iz vozila. Drugi BVP M-80A se je poskušal premakniti, ampak je kmalu zapeljal na betonsko ploščo greznice, ki se je vdrla, tako da je vozilo obstalo. Po streljanju in dveh uspešnih zadetkih iz raketometov v bojno vozilo je bilo poškodovano tudi malo poveljniško vozilo. Še en vojak JA je bil ubit v streljanju, ko je poskušal priti od bojnih vozil do diverzantskega odreda JA. Vojaki JA so se začeli predajati, prvi je to storil ob 19.24, tudi drugi so mu sledili, tako da je bil spopad končan ob 19.38. Pozneje so zasegli še eno nasprotnikovo oklepno vozilo z vojaki JA, ki je bilo prikrito v zaledju bitke.
Galerija
Literatura
Kladnik, T. (2011). Teritorialna obramba v obrambi suverenosti Republike Slovenije. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 7–19.
Premk, M. (2011). Ljubljanska pokrajina TO. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 323–355.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.
Slikovno gradivo
Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.