Jugoslovanstvo

Jugoslovanstvo je umetna skovanka, napravljena iz prvotnejših izrazov »Jugoslovan« in »Jugoslavija«. Medtem ko je pojem »Jugoslavije« konkreten in pomeni lahko samo državo z običajnimi atributi državnosti, je bil pojem »Jugoslovana« dvoumen, lahko je označeval državljana te države ne glede na njegovo etnično pripadnost, ob tem pa je lahko dobil dodaten pomen pripadnika določeni etniji, ki naj bi se imenovala »jugoslovanska«. Ta pomen je bil izrecno formuliran v zadnjih desetletjih komunistične Jugoslavije, ko so ga uporabili za posebno narodnostno oznako, enako oznakam za Slovence, Hrvate ali Srbe. Leta 1981 se je za takšne Jugoslovane opredelilo 5,4 % vseh prebivalcev takratne Jugoslavije. Namen oznake je bil ta, da bi z njeno pomočjo zabrisali narodnostne razlike in nasprotja v državi in da bi s pomočjo »jugoslovanske« etnije prešli polagoma v jugoslavizacijo državljanov, zlasti teh, ki so bili narodnostno negotovi, mešani in razseljeni.

Tak pomen »Jugoslovana« je imel za sabo tradicijo, ki je segala nazaj v ilirizem prve polovice 19. stoletja in novoilirstvo okoli prve svetovne vojne, v poizkuse ustvarjanja enotnega jugoslovanskega naroda v Kraljevini Jugoslaviji, nato pa v projekt ustvarjanja enotnega socialističnega ljudstva, ki naj bi dobil dodatne atribute nekakšnega jugoslovanskega »naroda«.

Tudi pojem jugoslovanstva se lahko nanaša na pojem Jugoslovanov kot državljanov Jugoslavije ali pa na pojem jugoslovanskega naroda, ki je več kot država, podobno pojmom slovenstva, slovanstva, nemštva ali evropejstva, ki se ne nanašajo na državne organizme, ampak na »bistva« duhovnokulturnih skupnosti, ki presegajo zgodovinskost držav. Takšne skupnosti, ki bi ji smeli reči jugoslovanstvo, nikoli ni bilo, zato je ta pojem z razpadom Jugoslavije in z njeno dezintegracijo izgubil stvarno podlago. Ideja slovenske osamosvojitve je bila njegova negacija.