Zlobec, Ciril

Ciril Zlobec, pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, uradnik in politik, je mladost  preživljal pod italijansko okupacijo Primorske. Od konca leta 1943 je bil v partizanih. Po vojni je doštudiral slavistiko in se kot pesnik uveljavil v krogu avtorjev Pesmi štirih kot eden glavnih predstavnikov pesniškega »intimizma«, ki mu je ostal zvest v številnih novih zbirkah; podobno osebnoizpovedni so njegovi avtobiografski romani in eseji s slovensko nacionalno in kulturno tematiko. V letih 1953–1957 je bil sourednik Besede, ob njenem sodnem zatrtju je branil revijo in pisatelja Lojzeta Kovačiča, obtoženega žalitve JLA. Leta 1969 je prevzel uredništvo Sodobnosti in jo urejal do začetka devetdesetih let. Ob službah na RTV Slovenija je v tem času prevzemal pomembne vloge v kulturnopolitičnem življenju, nazadnje v najvišjih političnih organih. Bil je predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije (1985–1986), podpredsednik SAZU (1992–1999), član CK ZKS (1969–1978), poslanec Skupščine SRS (1969–1979), podpredsednik SZDL, član Predsedstva RS (1990–1992). Na teh funkcijah je bil dejaven v odporu proti jezikovno-kulturni »integraciji«, kot se je kazala v obliki »skupnih jeder« v šolstvu, proti velikosrbskemu jugoslovanstvu in centralizaciji države. Na tej podlagi se je vključeval v državniško osamosvajanje Slovenije. Ob tem je z literarnimi in prevajalskimi stiki spodbujal sodelovanje s hrvaško, srbsko in italijansko kulturo.