Vabilo Sloveniji k pridružitvi NATU

Slovenija je dolgo pričakovano vabilo prejela na prvem vrhu NATO v 21. stoletju. Na vrh, ki je potekal 21. novembra 2002 v Pragi, so vabila prejele še Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška.²⁰⁶ Kot je v Pragi izpostavil predsednik vlade Janez Drnovšek, je bil postopek slovenskega približevanja NATU do sprejema vabila dolg, vendar je Slovenija z NATOM sodelovala že pred sprejemom v članstvo.²⁰⁷

Formalno je Slovenija začela svojo pot k članstvu s sprejemom dopolnil k dva tedna pred tem sprejeti »Resoluciji o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti«, ki jih je januarja leta 1994 sprejel državni zbor. Z dopolnilom je bilo v resolucijo zapisano, da si Slovenija: »[k]ot pomemben cilj /…/ postavlja vključitev v NATO oziroma Zahodnoevropsko unijo kot evropski steber NATO.« Tri mesece pozneje je bila Slovenija vključena v Partnerstvo za mir (PfP) ter postala pridružena partnerica v Severnoatlantski skupščini (NAA).²⁰⁸

V naslednjih letih je plodno sodelovala z NATOM na različnih področjih, kot so sodelovanje v (takrat imenovanem) Severnoatlantskem svetu za sodelovanje (NACC), udeležba na vajah PfP v ZDA (Cooperative Nugget) leta 1995, vključitev v individualni dialog leta 1996, podpis »Sporazuma o statusu sil in tranzitu sil IFOR oz. SFOR.«, napotitev pripadnikov Slovenske vojske v SFOR (1997) in tako dalje.²⁰⁹

Slovenija je prav tako še naprej jasno izražala svojo politično voljo s sprejemom državnih aktov, kot je Nacionalna strategija RS za vstop v NATO,²¹⁰ ter s pomenom, pripisanim NATU v Deklaraciji o zunanji politiki RS (1999).²¹¹

Leta 1999 je bila Slovenija vključena v proces Akcijskega načrta za članstvo in je do vabila leta 2002 štirikrat predstavila svoje aktivnosti v pripravi Letnega nacionalnega programa. Uspešno delo je bilo kronano z vabilom na vrh v Pragi, formalno povabilo generalnega sekretarja NATA pa je Vlada RS prejela 26. novembra 2002.²¹²