Polajnar, Ignac

Je rojen v Potočah pri Preddvoru leta 1948. Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani se je vpisal na študij bogoslovja na Teološki fakulteti in nato dokončal študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirani slavist in sociolog je že zgodaj začel objavljati svoja literarna dela v revijah Nova Mladika, Mariborski dialogi ter v Sodobnosti ter Prostor in čas. Bil je tudi urednik bogoslovne literarne revije Pogovori. Od sedemdesetih let 20. stoletja je redno publiciral v časopisu Družina, aktiven je bil v krogu revije in društva 2000. Zaposlen je bil kot novinar pri časopisu Večer ter kot urednik internega glasila v podjetju Metalka. Še preden je kot član Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) vstopil v aktivno politiko, sta z ženo kot laika slovenske cerkve obiskovala slovenske župnije in govorila o družini in zakonu. V SKD so že pred prelomnimi aprilskimi volitvami leta 1990 imeli široko mrežo podpornikov na terenu, saj je jedro njihovih funkcionarjev izhajalo iz zakonskih in veroučnih skupin.

Aprila 1990 je bil izvoljen za delegata v Družbenopolitični zbor/DPZ Skupščine RS, SKD pa so postali stranka z najvišjo volilno podporo v koaliciji Demos. Bil je vodja njihove poslanske skupine in to funkcijo opravljal tudi v prvem sklicu Državnega zbora med leti 1992–1996. Človek dialoga, ki ni imel težav z nazorsko različnimi sogovorniki, je bil leta 1991 imenovan za prvega predsednika Preiskovalne komisije DZ RS o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Po letu 1996 je opravljal funkcijo svetovalca in nato sekretarja v poslanski skupini SKD. Dolgoletni rekreativni športnik, maratonec in kolesar je od leta 2002 pa vse do upokojitve leta 2015 služboval na Ministrstvu za šolstvo in šport.

Ignac Polajnar, mož, oče treh otrok in dedek sedmim vnukom, je še vedno športno aktiven. Ljubezen do teka je prenesel tudi na svoje otroke. Danes je predsednik razsodišča stranke NSi.