Sprejem, razglasitev in uveljavitev nove ustave

Skupščina Republike Slovenije se je odločila za spoštovanje načela kontinuitete ustavnorevizijskega postopka. Novo ustavo je sprejela na podlagi določb ustave iz leta 1974 o postopku za spremembo ustave, ki so bile deloma spremenjene s šestimi točkami amandmaja LXVIII k tej ustavi (Uradni list SRS, št. 32/89 z dne 2. 10. 1998). Z njegovo prvo točko je bil nadomeščen 436. člen ustave, z drugo je bil dopolnjen 437. člen, s tretjo je bil nadomeščen 1. odst. 438. člena in s četrto 438. člen, s peto pa je bil nadomeščen 2. odst. 439. člena.

Odlok o razglasitvi nove slovenske ustave  je sprejela Skupščina Republike Slovenije na podlagi tretjega odstavka 438. člena ustave iz leta 1974 (Uradni list RS, št.6/74), ki določa, da je sprememba ustave sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega Zbora ob pogoju, da o tem odločijo vsi Zbori Skupščine enakopravno, ter na podlagi 440. člena ustave, ki Skupščino pooblašča, da spremembo ustave razglasi na skupni seji vseh zborov. Odlok (št. 001-02/89-2/75) je podpisal predsednik Skupščine dr. France Bučar in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 33/91 dne 28. decembra 1991. Ta odlok ima status posebnega pravnega akta, vendar brez ustave, ki jo razglaša, nima samostojnega pravnega pomena in funkcije. Zato ga ne glede na njegovo nomotehnično (raz)ločenost lahko štejemo za sestavni del preambule ustave in s tem tudi ustave same.

Prehodne in končne določbe te ustave so uredile njeno uveljavitev, izvedbo in uporabo. Ustava kot celota je bila uveljavljena z dnem razglasitve. Na ta dan so vse določbe ustave začele veljati (172. člen) in so se tudi začele uporabljati, razen če v ustavnem zakonu za izvedbo te ustave ni določeno drugače (173. člen). Ustava torej razlikuje med pravno veljavo ustavnih določb ter njihovo izvedbo in dejansko uporabo. Prehod med obema je zagotavljal ustavni zakon za izvedbo te ustave, ki je med drugim urejal, da:

• predpisi in drugi splošni akti, ki so veljali na dan razglasitve te ustave, ostanejo v veljavi. Določbe predpisov, ki niso v skladu s to ustavo, je treba z njo uskladiti najpozneje do 31. 12. 1993;
• do uskladitve z ustavo oziroma do izteka uskladitvenega roka ni mogoče začeti postopka za oceno ustavnosti predpisov in drugih splošnih aktov, sprejetih do razglasitve Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, oziroma prevzetih z ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, razen če ti predpisi in drugi splošni akti posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine;
• se prve volitve v državni zbor in državni svet opravijo najpozneje eno leto po sprejemu te ustave;
• do izvolitve predsednika Republike Slovenije opravlja njegove funkcije, kakor jih določa ta ustava, Predsedstvo Republike Slovenije;
• prve volitve predsednika republike se opravijo hkrati z volitvami v državni zbor;
• Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije nadaljuje delo kot vlada, po določbah te ustave;
• sodniki ustavnega sodišča, sodišč in javni tožilci opravljajo funkcijo do izteka mandatne dobe, za katero so bili izvoljeni ali imenovani;
• do sprejema zakona iz 68. člena te ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin.