Ustava Demosa in Zbora za ustavo (1989)

Proti koncu leta 1989, potem ko so bili že sprejeti amandmaji k slovenski ustavi, je postalo vprašanje nove slovenske ustave aktualno in zanimivo tudi v uradnih krogih CK ZKS, SZDL in Skupščine. 16. oktobra je Predsedstvo SRS imenovalo delovno skupino za oblikovanje izhodišč nove zvezne in republiške ustave, ki jo je vodil dr. Lojze Ude. Izhodišče za njeno delo je bila »Temeljna listina 1989«, upoštevala pa naj bi tudi delo posebne skupine, ki jo je z istim namenom imenovalo predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije. Ta skupina je napisala dokument z naslovom Demokraciji naj se odpro vsa vrata³²¹, s katerim »se je seznanilo Predsedstvo SR Slovenije na seji 7. decembra 1989,« januarja in februarja 1990 pa so ga obravnavala tudi delovna telesa Skupščine. »Največ razlik in nejasnosti naj bi bilo glede samoupravljanja, družbene lastnine, občine, skupščinskega sistema, načela enotnosti oblasti in pristojnosti federacije.« Zbor za ustavo je s precej nezaupanja spremljal delo in proizvode Udetove skupine in še posebej pripravljenost uradnih organov sorazmerno hitro sprožiti in izvesti postopek za sprejem nove slovenske ustave. To nezaupanje se je izrazilo najprej v javnem polemičnem dopisovanju med Zborom za ustavo in Centralnim komitejem ZKS proti koncu leta 1989 v zvezi s tedaj na novo predlaganimi zveznimi ustavnimi amandmaji: o sestavi ustavne komisije Skupščine in o začetku postopka za sprejem nove ustave.³²²

CK ZKS je tedaj užaljeno odgovoril Zboru za ustavo, da je »ultimativno stopnjevanje pritiska, ki je vse prej kot demokratičen, na legalne in legitimne slovenske organe – Skupščino in Predsedstvo SR Slovenije – prozoren poskus zavajanja javnosti. Ustvarja se vtis, da del slovenske politične opozicije želi dobiti v Skupščini glavno besedo mimo svobodnih volitev, na katerih bo lastno politično in družbeno težo končno treba stehtati na volilni tehtnici in prenehati igrati vlogo večno ponižanih, razžaljenih in ogroženih v že nekaj časa pluralni slovenski politiki«. Izjavo je CK ZKS sklenil z grožnjo svobodnih volitev: »Če pa del slovenske politične opozicije vztraja, da je legitimnost Skupščine kot najvišjega organa oblasti v SR Sloveniji resnično sporna, potem ZKS namesto referenduma predlaga takoj po sprejemu volilnega zakona svobodne volitve …«

Sicer pa je Zbor za ustavo pripravil svoj lastni osnutek nove ustave v začetku 1989. Po naročilu Zbora ga je izdelala strokovna skupina, njeno delo sta vodila Peter Jambrek in France Bučar. Toda novembra 1989 je padel Berlinski zid. Sprožil se je proces, za katerega hitrosti in korenitosti še pred enim letom ni mogel nihče predvideti. Demokratična opozicija se je v Sloveniji pospešeno pripravljala na prve demokratične in poštene volitve aprila 1990 – na katerih je tudi zmagala in za kratek čas prevzela izvršno oblast. Še prej, 23. marca 1990, je bil napisan in objavljen Delovni osnutek nove slovenske ustave, ki ga je sprejel Zbor za ustavo, ki ga je v celoti sprejela v svoj program tudi Demos – koalicija novih demokratičnih strank. Ta dokument je bil po vsebini istoveten s Pisateljsko ustavo, njeno besedilo je le natančneje razčlenil, na novo oblikoval in izpilil. Pod naslovom Delovni osnutek nove slovenske ustave je bil napisan 23. marca 1990 in je bil objavljen – potem ko ga je sprejel Zbor za ustavo – v časopisu Demokracija. Zbor za ustavo je pri tem sklenil, da bo vodil razpravo o osnutku nove slovenske ustave do konstituiranja nove slovenske skupščine, da vabi vse politične organizacije v Sloveniji, naj sodelujejo v razpravi o tem gradivu, da vztraja pri tem, da se nova slovenska ustava sprejme na referendumu in da »razprave o novi slovenski ustavi ni smotrno izrabljati v volilne in predvolilne namene, temveč je potrebno doseči kar najširši konsenz o teh vprašanjih«. Sicer pa so sestavljavci tega osnutka ustave zapisali, da so se oprli zlasti na formulacije pisateljsko-sociološke ustave.³²³ Osnutek sta uvajali dve razlagi, pisan pa je bil v primerjavi s Tezami za Ustavo Republike Slovenije že v obliki členov, razdeljenih po poglavjih.

Tega osnutka se je prijelo ime »Demosova ustava«, kar pa ni povsem točno. Sprejel ga je Zbor za ustavo, njegova članica je bila tudi ZSMS. V svoj program ga je sprejela tedaj že ustanovljena Demokratična opozicija Slovenije (Demos), njene koalicijske članice so bile združene tudi v Zboru za ustavo.