Poljče, 9. november 1990 – dan prelomne odločitve

Odločitev poslancev koalicije Demos v petek, 9. novembra 1990, v Poljčah, da se 23. decembra izvede plebiscit o neodvisnosti Slovenije, je bila politična. Sprejeta ni bila na seji kakega pristojnega organa, ampak na »seminarju Kluba poslancev Demos«, sprejeta ni bila z glasovanjem, ampak »z aklamacijo«, ni imela pravne oblike, ampak je bila vsebina zapisanih »Sklepov in stališč seminarja o osamosvojitvenem plebiscitu 9. novembra 1990«³¹⁸, ni bila objavljena v Uradnem listu, ampak z enim dnem zamude v časopisu Delo. Bila pa je demokratična in zavezujoča ter skladna z večinskim, skoraj soglasnim javnim mnenjem tistega časa. Druga gesla te enciklopedije odgovarjajo na vprašanja kdaj, zakaj in komu je bila dana pobuda za plebiscitno odločitev, kako so potekale priprave in samo zasedanje v Poljčah, kdaj je bilo prvič objavljeno sporočilo o plebiscitni odločitvi ter katere dileme so se odprle glede pravnih učinkov, rokov in izvedbe odločitve za plebiscitno osamosvojitev. Vendar ni pretirana ugotovitev, da je bila odločitev poslanskega kluba Demos v Poljčah zgodovinska, usodna in odločilna za nadaljnji potek in uspeh ustanovitve in mednarodnega priznanja slovenske države. Bila je odločilna tudi za uspešno umestitev slovenske ustavne demokracije na podlagi sprejema nove ustave decembra naslednjega leta 1991. Če tistega 9. novembra leta 1990 odločitev ne bi bila sprejeta, decembra istega leta ne bi bil izveden plebiscit, ne bi se začele pospešeno izvajati vojaške in vse druge potrebne priprave za dejansko osamosvojitev v šestmesečnem roku do junija 1991, ne bi bili nato v roku in na ustavni način³¹⁹ razglašeni na podlagi Temeljne ustavne listine ter ustavnega zakona za njeno izvedbo neodvisnost in suverenost nove države, ne bi bila uspešno izbojevana desetdnevna vojna za Slovenijo, ne bi bil dosežen brionski sporazum in Jugoslovanska ljudska armada (JLA) kmalu za tem 19. oktobra 1991 ne bi odšla z ozemlja Slovenije – ta pa v kratkem času, ki je sledil, ne bi pridobila mednarodnega priznanja. Ne vemo in nikoli ne bomo vedeli, kaj bi se dogajalo s Slovenijo v naslednjih mesecih, letih in desetletjih, če se politično vodstvo Slovenije novembra ne bi odločilo za plebiscit in če ta ne bi bil izveden in uveljavljen dober mesec dni pozneje. Bi se Slovenija vendarle počasi odcepljala? Bi ji uspelo skleniti konfederalno pogodbo s preostalim delom Jugoslavije? Ali pa bi se zapletla v dolgotrajne jugoslovansko-balkanske vojne? Bi trideset let pozneje skupaj s Hrvaško in drugimi tedanjimi jugoslovanskimi republikami še vedno čakala na članstvo v Evropski uniji in v severnoatlantskem zavezništvu?