Zbor za ustavo (1989)
Udeleženci tribune 25. aprila 1988, na kateri so bile z aklamacijo sprejete Teze za Ustavo Republike Slovenije, so sprejeli tudi »Stališča o ustavnih spremembah« v šestih točkah. Sklepno so stališča označila »predloženo gradivo kot legitimni prispevek k aktualni ustavni razpravi«.
Kot zadnje stališče je bila na javni tribuni sprejeta pobuda za ustanovitev Neodvisnega foruma za ustavno reformo Slovenije. Forum naj bi predstavljal politično organizacijo z opredeljenim ciljem, programom, članstvom, vodstvom in oblikami dela in bi bil leta 1988 prava politična opozicija režimskih političnih organizacij. Vendar do ustanovitve Foruma še nekaj časa ni prišlo. Ideja je spala skoraj pol leta, dokler ni bila uresničena pod imenom Zbor za ustavo. Zamisel je bila rezultat dveh pobud, tiste o »neodvisnem forumu za ustavno reformo Slovenije« in pa ideje Ivana Omana, ki je predlagal povezavo takratnih »alternativnih« zvez ter skupin. Vabilo na prvi Zbor, ki se je sestal in bil ustanovljen 23. februarja 1989 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani, so 12. februarja 1989 podpisali Rudi Šeligo (za Društvo slovenskih pisateljev), Jože Školjč (za Zvezo socialistične mladine), Gorazd Drevenšek (za Univerzitetno konferenco ZSMS), Igor Bavčar (za Odbor za varstvo človekovih pravic), Ivan Oman (za Kmečko zvezo Slovenije), France Tomšič (za Socialdemokratsko zvezo Slovenije) in Dimitrij Rupel (za Slovensko demokratsko zvezo). Zbor za ustavo je bil prva priložnost za skupno delovanje slovenske opozicije pred institucionalno inavguracijo demokracije pred aprilskimi volitvami leta 1990 – šele ko je konec oktobra 1989 propadla več mesecev trajajoča »okrogla miza«, ki je predstavljala še zadnji ostanek režimskega nadzora nad opozicijo, je bil 27. novembra 1989 podpisan sporazum o ustanovitvi koalicije Demos.
V dobrem letu dni od svoje ustanovitve februarja 1989 do aprila 1990 je predstavljal Zbor za ustavo dejavno in tvorno sredstvo vplivanja tedanjih opozicijskih skupin in strank na ustavodajni proces. Ker so sedeli v parlamentu še vedno le delegati »stranke socialističnega samoupravljanja«, je deloval Zbor za ustavo kot »koalicija pritiska« na uradno ustavno komisijo in na slovensko skupščino kot vrhovno ustavodajno telo. Svoje poglede in pobude je objavljal v medijih, dajal »izjave za javnost« in z dopisi sporočal uradnim organom svoje predloge in zahteve. Oblikoval je tudi svojo strokovno pogajalsko skupino, ki se je sporazumevala s skupščinsko ustavno komisijo in z drugimi legalnimi telesi.
Zbor za ustavo je ves čas svojega obstoja deloval na dveh tirih: dajal je pobude in konkretne predloge za spreminjanje in dopolnjevanje tedanje veljavne slovenske ustave ter nadaljeval s snovanjem celovite nove ustave s pisateljskih in socioloških izhodišč. Njegov vpliv na vsebino paketa amandmajev slovenske ustave, ki so bili sprejeti jeseni 1989, je bil precejšen, če že ne odločilen. Tako je 13. aprila predsednik koordinacije Zbora za ustavo Igor Bavčar poslal Skupščini dopis, v katerem jo je obvestil, da je Zbor na svojem drugem sklicu razpravljal o delovnem osnutku amandmajev k ustavi Slovenije in sprejel vrsto alternativnih amandmajev in drugih predlogov. Zavzel se je za tako spreminjanje republiške ustave, ki naj »se ne omejuje zgolj na usklajevanje republiške z zvezno ustavo.« Predlagal je črtanje »temeljnih načel« iz ustave, vključitev določbe o »trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe in odcepitve«, zagotovitev svobodnega političnega organiziranja, temeljito reformo samoupravnih interesnih skupnosti, liberalizacijo volilnega sistema, reformo parlamenta, liberalizacijo lastninskih razmerij – in predlagal ustrezne različice ustavnih formulacij.
Sredi junija 1989 je Zbor poslal Skupščini še zajetnejše in podrobnejše gradivo z naslovom »Stališča in predlogi k spremembam ustave SRS«, julija pa še nadaljnje »Pripombe ob delovnem besedilu predloga amandmajev k ustavi SR Slovenije«, ki naj bi jih upoštevalo zasedanje Skupščine dne 26. julija 1989. Upoštevani so bili določeni predlogi Zbora glede amandmaja o samoodločbi, varovanja suverenih pravic SR Slovenije ob izrednih razmerah, varovanja uporabe slovenskega jezika v SR Sloveniji in glede dopolnitve poglavja o svoboščinah in pravicah.
Literatura
Jambrek, P. (2018). Ustanovitev Slovenije. Ljubljana: Nova univerza, Evropska pravna fakulteta: Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, str. 254–357.