Prva formulacija predustavnega plebiscitnega vprašanja

Predsednik Sveta Demosa je v ponedeljek, 29. oktobra 1990, soglašal s predustavno plebiscitno pobudo, enako tudi predsednik poslanskega kluba koalicije Demos, ki je v sredo 31. 10. 1990 poslal poslancem članom kluba vabilo na »dvodnevni seminar o strategiji osamosvajanja Slovenije« čez deset dni, sklican za petek, 9., in soboto, 10. novembra 1990, v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem. Dr. Jože Pučnik in dr. Franc Zagožen sta tedaj soglašala z naslednjim besedilom te prve neformalne pobude:

»PLEBISCIT O SLOVENSKI DRŽAVI

Državljani Republike Slovenije se z »da« ali »ne« izjavljajo o naslednjem vprašanju:

Ali naj Slovenija z dnem razglasitve nove ustave postane neodvisna in suverena država, ki ne bo združena v SFRJ?

Da                               Ne

Pojasnilo: Slovenija naj ima kot neodvisna in suverena država vse atribute dejanske oblasti na lastnem ozemlju in polno mednarodno pravno subjektiviteto. Z razglasitvijo ustave prevzame slovenska država v celoti nase izvrševanje vseh suverenih pravic, tudi tistih, katerih izvrševanje je prenesla na SFRJ.

Način in roki prevzema izvrševanja teh suverenih pravic se uredijo z ustavnim zakonom za izvedbo ustave ter v skladu z morebitno konfederalno pogodbo ali z drugimi meddržavnimi pogodbami.

     Izvedba:

Plebiscit naj bi bil izveden 23. decembra 1990, torej po končani ustavni razpravi in pred sprejemom ustave. Posebej bi morali razmisliti, ali bi bil po izvedenem plebiscitu o državnem statusu Slovenije potreben tudi poseben referendum, s katerim bi se državljani izjavljali o predlogu ustave.

     Razlaga:

1. Plebiscit je prvina Demosovega predvolilnega programa slovenske samoodločbe in je povolilna zahteva Socialistične stranke.

2. Plebiscit je najbolj prepričljiv, mednarodno pravnoveljaven in notranje zavezujoč izraz politične volje naroda. Njegov rezultat je nesporno zgodovinsko dejstvo, ki po eni strani zavezuje politično vodstvo Republike, istočasno pa mu daje dovolj manevrskega prostora za njegovo ustavno, zakonsko in institucionalno realizacijo. Omogoča namreč razločevanje in neodvisno opredeljevanje o državnem statusu Slovenije in o njeni notranji ustavni ureditvi; način in roki za njegovo izvedbo so namreč določeni z ustavnim zakonom.

3. Morebitna s plebiscitom potrjena državna neodvisnost Slovenije ne preprečuje, ampak nasprotno šele omogoča začetek meddržavnih pogajanj o morebitnih bodočih konfederalnih in drugih mednarodnih povezovanjih Slovenije. Nedvoumno pa preprečuje sklepanje nove federalne pogodbe s katerokoli jugoslovansko državo.

4. Plebiscit naj bi potekal ob udeležbi tujih opazovalcev.

dr. Peter Jambrek, Ljubljana, 29. 10. 1990«

Besedilo prve pobude za plebiscit z dne 29. oktobra je imelo prav tako obliko, vsebino in razlago, za kakršno je obstajalo soglasje v strokovni ustavni skupini, ki je že formulirala predlog o ustavnem zakonu za izvedbo ustave. To je bil še vedno »predustavni plebiscit«, v funkciji določitve ustavne izvedbe državnega statusa Slovenije. Datum »nastanka nove države« naj bi sovpadal z datumom sprejema nove ustave. Ta pa bi sovpadal bodisi s sprejemom ustave v skupščini ali pa z njeno potrditvijo na ustavnem referendumu.