De Michelis, Gianni

Italijanski politik, ki je med letoma 1980 in 1992 zasedal različne ministrske položaje, v letih med 1989 in 1992 je služboval kot minister za zunanje zadeve v takratni vladi Republike Italije in veljal za desno roko dvakratnega predsednika italijanske vlade, Bettina Craxija.

Bil je vodja italijanske diplomacije v trenutkih slovenske osamosvojitvene vojne in občutljivega obdobja po njej, ko je Italija sprejela odločitev, da 14. januarja 1992 prizna samostojno Slovenijo.¹³³

De Michelis je bil sprva sicer proti razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije, saj je med državami Zahoda veljalo prepričanje, da to predstavlja grožnjo evropski varnosti, saj lahko povzroči tudi razpad Sovjetske zveze, kar bi v tistem času lahko pripeljalo do napadov z jedrskim orožjem. De Michelis je po izbruhu jugoslovanske krize menil, da je nujno treba počakati, da se situacija umiri, in poiskati možnost za jugoslovansko konfederacijo, vsekakor pa se državam, ki so se želele osamosvojiti, se ne sme priznati mednarodnopravne subjektivitete.¹³⁴

Leta 1992 ga je Republika Slovenija odlikovala z zlatim častnim znakom Republike Slovenije za zasluge in osebni prispevek pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi mednarodnih odnosov, ki prispevajo k mednarodnemu priznanju in uveljavljanju Republike Slovenije, vendar odlikovanje prek veleposlaništva ni bilo vročeno.¹³⁵