Družbenopolitična primernost
V obdobju po letu 1963, imenovanem obdobje samoupravne socialistične demokracije, si je vse do leta 1990 partija zagotavljala lojalnost in obvladovanje odgovornejših funkcij v državi s pomočjo instituta t. i. »družbenopolitične primernosti«. O tem je v svoji odločbi z dne 1. 6. 199580 na pobudo Sergeja V. Majhna Ustavno sodišče povedalo, da je bil kriterij moralnopolitične neprimernosti v prejšnjem sistemu opredeljen tako, »da je omogočal privilegiranje ali diskriminacijo glede na svetovno nazorsko oz. politično prepričanje in aktivnost«, in podalo naslednjo obširnejšo obrazložitev:
»7. Institut “družbenopolitične primernosti” je bil v prejšnjem totalitarnem sistemu ključen in nepogrešljiv instrument represije za ohranjanje oblasti monopolne politične partije. Pri postopkih odločanja o dostopnosti do delovnih mest in do javnih položajev so morali kandidati obvezno izkazovati svojo usposobljenost glede na “družbenopolitične kriterije”. Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/79) je postavil načela in merila kadrovanja za opravljanje najodgovornejših funkcij v telesih družbenopolitičnih organizacij, v družbenopolitičnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih ter v vseh drugih organizacijah in skupnostih (22. člen). Iz tega člena je razvidno, da je ta dogovor obravnaval praktično vse organizirane oblike dejavnosti v družbi. Pri izbiri kadrov je bilo treba zlasti upoštevati, da kandidati s svojim delom dokazujejo idejnopolitično opredeljenost za socializem, za uresničitev zgodovinskih interesov socialističnega demokratičnega sistema, da imajo pozitiven odnos do socialistične revolucije, uresničevanja koncepta družbene samozaščite, in da so dokazali ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema (24. člen). Posamezna aktualna vprašanja in predloge konkretnih kadrovskih rešitev ter opredelitev širšega družbenega interesa pri konkretni kadrovski rešitvi je obravnaval in usklajeval koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvih republiške, občinske, mestne in obalne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (28. člen).
Podobno kot je vsebino pojma družbenopolitične primernosti opredelil navedeni družbeni dogovor, je to vsebino ob odločanju o pobudi Ota Vilčnika, ki je izpodbijal ustavnost Družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 11/76), opredelilo tudi Ustavno sodišče Socialistične Republike Slovenije v obrazložitvi sklepa št. U-I-110/77-18 z dne 2.4.1981, da pobude ne sprejme. V obrazložitvi je navedlo, da so družbena merila eden od elementov usmerjanja kadrovske politike. Med njimi je navedlo tudi odnos kandidata do socialistične revolucije, do bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in zavzetost za razvijanje samoupravnih odnosov in delitve po delu. Ta merila so imela po mnenju sodišča osnovo v temeljnih ustavnih načelih in sicer v prvem in drugem oddelku temeljnih načel tedanje ustave.
8. Ustava Socialistične Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) je v drugem odstavku 285. člena za izvolitev sodnikov rednih sodišč zahtevala pri postopku izvolitve zagotovitev moralnopolitične primernosti za opravljanje sodniške funkcije.
Zakon o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82, 37/82, 7/86, 41/87 in 24/88) je realiziral ustavno določilo tako, da je kot obvezen pogoj za izvolitev sodnika določil družbenopolitično primernost (65. člen). Sodnika je bilo mogoče razrešiti pred potekom mandata, če se je ugotovilo, da je moralnopolitično neprimeren (75. člen). Tudi za izvolitev sodnikov porotnikov je bil obvezen pogoj njihova moralnopolitična primernost (83. člen). Če so postali družbenopolitično neprimerni, jih je bilo mogoče razrešiti (85. člen). Povsem identične pogoje je določal Zakon o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74, 7/86 in 41/87) za izvolitev za sodnike tega sodišča (31. člen) in za njihovo predčasno razrešitev (41. člen), Zakon o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77, 7/86 in 41/87) za javne tožilce (31. člen) in za njihovo predčasno razrešitev (33. člen), Zakon o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76 in 31/84), za imenovanje javnega pravobranilca (12. člen) in njegovo predčasno razrešitev (17. člen), če omenimo le nekatere najpomembnejše javne pravne funkcije.
9. Prikazana normativna ureditev, ki je “moralnost spremenila v orodje politike” in “idealizem izničila na raven institucionalizirane hinavščine” (gl.: Zbigniew Brzezinski, Izven nadzora, Ljubljana, 1995, str. 56.), je pomenila delno direktno, delno zakrito obliko permanentnega ogrožanja človekovih pravic. V nobenem pogledu je ni mogoče enačiti s kriteriji, splošno uveljavljenimi v demokratičnih državah, ki jih morajo izpolnjevati osebe na javnih položajih, ki naj bi jim ljudje zaupali.«81
Ti zakonski predpisi oz. določbe o zahtevi po moralnopolitični primernosti sodnikov, sodnikov združenega dela, javnih tožilcev in javnih pravobranilcev so bili odpravljeni z zakonskimi novelami marca 199082, to je že po razpisu svobodnih večstrankarskih volitev v Sloveniji. V širšem zgodovinskem kontekstu je do tega prišlo pol leta po padcu Berlinskega zidu in tri mesece po zlomu komunističnega režima v Romuniji. V navedenem Uradnem listu z dne 18. marca 1990 je poleg novel zakonov o javnem tožilstvu in rednih sodiščih tudi poseben Zakon o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij, ukinil privilegije in pooblastila, ki so nekdanjim družbenopolitičnim organizacijam omogočali trajno možnost vplivanja in s tem posrednega ali neposrednega kršenja in omejevanja človekovih pravic na področju javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilstva samoupravljanja, sodstva združenega dela, samoupravnega sodstva, izvrševanja kazenskih sankcij, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, osnovnega šolstva, usmerjenega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja, družbenega varstva otrok, vzgoje in varstva predšolskih otrok, knjižničarstva, kulturnoumetniških dejavnosti, založništva, naravne in kulturne dediščine, podelitev Prešernovih nagrad, raziskovalnih dejavnostih in raziskovalnih skupnostih, stanovanjskega gospodarstva, javnega obveščanja, društev, javnih shodov in javnih prireditev, notranjih zadev ipd.
Literatura
Brzezinski, Z. (1995). Izven nadzora: globalno vrenje na pragu 21. stoletja. Ljubljana: Arah Consulting.
USRS. Odločba. Ustavno sodišče Republike Slovenije, U-I-344/94, 1. 6. 1995, ECLI:SI:USRS:1995:U.I.344.94.
Uradni list RS, št. 8, 18. 3. 1990.
Opombe
USRS. Odločba U-I-344/94, 1. 6. 1995.
USRS. Odločba U-I-344/94, 1. 6. 1995, 7., 8., 9. odstavek.
Uradni list RS, št. 8 z dne 18. 3. 1990.