Oman, Ivan

Ivan Oman, politik, je vseskozi živel na družinski kmetiji; od leta 1960, ko se je poročil, je bil tudi njen gospodar. Končal je osnovno šolo, potem pa se je ob pomoči svojega sorodnika, uglednega predvojnega profesorja in gimnazijskega ravnatelja Ivana Dolenca, ki je bil velik poznavalec življenja in dela Janeza Evangelista Kreka, izobraževal sam. Krekov opus je bil osrednji vir navdiha za Omanova razumevanja politike, gospodarstva in javnih zadev; kmetstvo je imel za stan, vendar ga je vključeval v koncepcijo družbe, zavedal pa se je tudi njegovega številčnega nazadovanja v procesu najprej vsestranske, po letu 1941 pa ideološko zožene modernizacije. Ideji razrednega boja, ki so jo uresničevali komunisti po drugi svetovni vojni, je Oman vseskozi nasprotoval. V javnosti je poskušal politično delovati na najnižjih ravneh že ob koncu 60. let 20. stoletja, ko je bil jugoslovanski komunizem v eni svojih liberalnejših faz; v letih 1965–1973 je bil občinski odbornik v skupščini občine Škofja Loka, po vzpostavitvi delegatskega sistema pa je deloval le v krajevni skupnosti Zminec, ki ji je postal predsednik, v različnih društvih ter v kmetijski zadrugi. Leta 1980 je poskušal oblikovati neodvisno kmečko organizacijo, vendar zaradi prejšnjih bridkih izkušenj ustrahovanega in že močno razredčenega podeželskega prebivalstva ni uspel.

Leta 1988 je Ivan Oman, ki se je med kmeti uveljavil z zagovarjanjem neodvisnih in kritičnih stališč, na pobudo Emila Erjavca postal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Kmečke zveze; na njenem ustanovnem zborovanju 12. maja 1988 v simbolno pomembni ljubljanski Unionski dvorani, v kateri je pred drugo svetovno imela odmevna srečanja Slovenska ljudska stranka, je bil izvoljen za njenega predsednika. Organizacijo je vodil do leta 1992. V času njegovega predsednikovanja je Slovenska kmečka zveza doživela preobrazbo v stranko. Oman je zagovarjal povezovanje demokratičnih sil v opozicijsko koalicijo Demos in od samega začetka je menil, da lahko zagovorniki moderne predstavniške demokracije premagajo politična gibanja, ki so izšla iz komunistične stranke in njenih transmisij. Potem ko je odločno nastopil proti ravnanju komunistične tajne službe in Jugoslovanske ljudske armade v času afere JBTZ, je postal znan v slovenskem prostoru; na volitvah leta 1990 je zato kandidiral v predsedstvo republike in bil vanj izvoljen. V tem organu je odločno zagovarjal državno osamosvojitev Slovenije. Vseskozi je podpiral oblikovanje slovenske vojske, medtem ko so se drugi člani predsedstva zavzemali za demilitarizacijo Slovenije.

Po državni osamosvojitvi in priznanju Slovenije je Oman zagovarjal sodelovanje in združitev krščanskodemokratskih sil v enotno stranko, ki bi presegla delitev na Slovensko ljudsko stranko, ki je nastala iz Slovenske kmečke zveze, in Slovenske krščanske demokrate. V Slovenskih krščanskih demokratih je Oman videl večji združevalni potencial in se jim je zato pridružil. Leta 1992 je na njihovi listi kandidiral v Državni zbor. Poslanec je ostal le en mandat, potem pa se je umaknil iz aktivne politike. Kljub vse redkejšemu pojavljanju v javnosti je v demokratičnih krogih ohranil položaj moralne avtoritete. Posamezne njegove izjave, ki so zadevale potrebo po koncentraciji krščanskodemokratsko usmerjenih sil in kar najširše sodelovanje pri najpomembnejših nacionalnih projektih, so bile zato odmevne, vendar kljub dobronamernosti le redko tudi upoštevane. Ob njegovi smrti so celo protikrščanski propagandistični mediji s koreninami v bivšem komunističnem režimu, ki so proti Omanu pogosto nastopali enako zaničljivo in grobo kakor proti drugim demokratičnim politikom, spremenili svoj ton in se poklonili njegovemu spominu.

Ivan Oman je bil predstavnik in hkrati simbol tistega dela Slovencev, ki jim je komunistični režim onemogočal širokopoteznejšo politično dejavnost ter jih je zaradi totalitarne narave svojih ideoloških temeljev omejeval na javno delo v najožjem lokalnem okviru, pri tem pa jim niti tod ni dovoljeval samostojne politične iniciative. Bil je najzaslužnejši za ponovno politično prebujenje kmetstva v Sloveniji po hudem zatiranju v času vladavine komunistične partije ter za njegovo usmeritev h krščanskodemokratskim političnim načelom. Nagnjenost k povezovanju je pri Omanu izhajala iz zavedanja, da je kmetstvo številčno vse šibkejše in da v okviru predstavniške demokracije potrebuje zaveznike.