Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo

Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je bil v SFRJ zvezni organ uprave, torej del jugoslovanske vlade (Zveznega izvršnega sveta) in štabni organ vrhovnega poveljnika Oboroženih sil SFRJ. Izvrševal je strokovne in upravne zadeve, za katere je bila pristojna federacija – vzpostavljanje sistema ljudske obrambe, načrtovanje uporabe, razvoj, organizacija, opremljanje, oborožitev in priprava oboroženih sil ter realizacija. V njegovi sestavi so bili generalštab, sektorji, uprave in samostojni oddelki. Formalni vrhovni poveljnik oboroženih sil je bilo res Predsedstvo SFRJ, dejansko pa jih je obvladovalo konzervativno in demokratičnim spremembam v SFRJ nenaklonjeno vodstvo Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo ter generalštaba oboroženih sil. Tako je na razširjeni seji zveznega predsedstva 7. maja 1991, ki so se je udeležili tudi predsedniki jugoslovanskih republik in zvezni premier Ante Marković, sekretariat oziroma generalštab od svojega vrhovnega poveljnika zahteval pooblastila za uvedbo izrednih razmer zaradi mednacionalnih spopadov na Hrvaškem, vendar je dobil le omejena pooblastila in izvedel je delno mobilizacijo v nekaterih delih države. V noči na 26. junij je Zvezni izvršni svet (ZIS) izdal ukaz o neposrednem zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju državne meje na ozemlju Republike Slovenije in ukaz o prepovedi vzpostavljanja mejnih prehodov znotraj ozemlja SFRJ. Izvedbo je naložil zveznima sekretariatoma za notranje zadeve in ljudsko obrambo. Načrt za posredovanje je pripravil generalštab in ga prenesel poveljstvu 5. vojaškega območja. Slovensko vodstvo se je s sklepom ZIS seznanilo 26. junija zgodaj zjutraj. Uradni dopis je prejela slovenska vlada, ki je v odgovoru nanj napisala, da bo Republika Slovenija uporabo sile za uresničevanje zveznih predpisov razumela kot napad in se uprla z vsemi sredstvi.