Svet Evrope
Svet Evrope (SE) je mednarodna vladna organizacija, ki se osredotoča na zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava v tesni povezanosti s svobodo medijev in enakopravnostjo spolov ter s številnimi povezanimi temami, npr. ksenofobija, pravice otrok in sovražni govor. S svojim delovanjem in poslanstvom v preteklih sedmih desetletjih sodi med ključne stebre evropske integracijske ureditve po koncu druge svetovne vojne ter kot tak predstavlja temelj evropske mehke moči. Njegov sedež je v Strasbourgu, ustanovljen je bil leta 1949 v Londonu na pobudo Winstona Churchilla. Države ustanoviteljice so bile Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska in Velika Britanija. Konec leta 2019 je imel 47 članic s skupno populacijo 820 mio, med njimi so vse države članice Evropske unije (EU). Uradna jezika sta angleški in francoski, delovni pa še italijanski, nemški in ruski. Osrednji operativni organ je odbor ministrov, ki praviloma zaseda na ravni stalnih predstavnikov (veleposlaniki) držav članic, izstopajočo vlogo ima parlamentarna skupščina (PACE). Svet Evrope je ustanovitelj Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je najvišja sodna in pritožbena instanca v Evropi za področje človekovih pravic. Njegov unikum je v tem, da omogoča posamezniku iskati pravico in zaščito v odnosu do njegove lastne države. Kot pravni temelj se smatra Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki je temeljni evropski pravni akt na tem področju, za njeno implementacijo skrbi ESČP. Konvencija je bila prva sploh, ki jo je sprejel SE (leta 1950, v veljavo je stopila 1953), njena ratifikacija je pogoj za članstvo. EU načrtuje podpis konvencije, s čimer bo formaliziran skupni evropski pravni prostor za področje človekovih pravic. To bo vzpostavilo Evropo kot unikaten globalni in pravno zavezujoč prostor. Pomemben del tega sistema je tudi komisar SE za človekove pravice, Beneška komisija pa izstopa kot korektivni organ na področju razvoja demokracije. Od leta 2014 podeljuje SE na pobudo švedske in madžarske vlade bienalno nagrado Raoul Wallenberg za izjemne dosežke na humanitarnem področju.
Slovenija je postala članica SE 14. maja 1994, prvi diplomatski predstavnik je bil Andrej Novak leta 1991, takrat še kot generalni konzul v Strasbourgu, in od leta 1993 kot prvi slovenski stalni predstavnik. Tedanja generalna sekretarka Catherine Lalumière (1989–1994) je bila zelo naklonjena Sloveniji, ki jo je prvič obiskala leta 1991 (zaradi blokade slovenskega zračnega prostora s strani jugoslovanskih oblasti je pristala na letališču v Celovcu, ki je bilo takrat dejansko slovensko okno v svet). Leta 2009 jo je predsednik republike Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za podporo pri prizadevanjih Slovenije za neodvisnost in samostojnost ter za vlogo pri vključitvi Slovenije v SE. Slovenija uživa ugled države članice, ki se ji priznava visoka stopnja spoštovanja človekovih in manjšinskih pravic z močnimi demokratičnimi institucijami ter vladavino prava. Do sedaj je pogodbenica večine od več kot 220 pogodb, ki so bile sprejete v SE.
Slovenija je v seriji velikih multilateralnih projektov izvedla tudi predsedovanje odboru ministrov SE (maj–november 2009), kar je bil zadnji velik projekt te vrste. Predsedovanje je bilo med drugim obeleženo z objavo dveh publikacij, in sicer slovenskega prevoda Bele knjige SE ter izvirne monografije Slovenija in Svet Evrope, s čimer je izstopala med državami, ki so predsedovale SE po koncu hladne vojne. V času prvega predsedovanja Svetu EU (2008) je bila visoko na programu odprava smrtne kazni, kar je bilo tedaj med temeljnimi cilji SE in danes velja v vseh njegovih državah članicah. Slovenija je s tem pokazala izstopajoč posluh za etične vidike diplomatskega delovanja.
Literatura
Bergant, D., Jazbec, M., Pogačnik, M. (ur.). (2009). Bela knjiga Sveta Evrope o medkulturnem dialogu: živeti skupaj v enakopravnosti in dostojanstvu. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za načrtovanje politik in raziskave. URL (angleške verzije): http://www.coe.int/t/dg4/intercultural/Source/Pub_White_Paper/White%20Paper_final_revised_EN.pdf.
Council of Europe. URL: https://www.coe.int/en/web/portal/home, 18. 8. 2020.
Jazbec, M. (2001). The Diplomacies of New Small States: The Case of Slovenia with some comparison from the Baltics. Aldershot: Ashgate.
Jazbec, M. (2008). Diplomacy and ethics: focusing on an individual. V: Surviving globalization: the uneasy gift of interdependence / Juhant, J., Žalec, B. (ur.). Berlin: Lit., str. 253–266.
Pogačnik, M., Jazbec, M., Škerlavaj, A. (ur.). (2009). Slovenija in Svet Evrope. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za načrtovanje politik in raziskave.
Predsednik odlikoval Catherine Lalumière. Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, 5. 11. 2009. URL: http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/2E12572AA96AC05EC1257665005F57CC?OpenDocument, 18. 8. 2020.
Rupel, D. (1992). Skrivnost države. Ljubljana: Delo, Slovenske novice.
Rupel, D. (2011). Slovenija na svetovnem prizorišču. Ljubljana: Slovenska matica.
Slovenija in Svet Evrope. Republika Slovenije, GOV.SI. URL: https://www.gov.si/teme/slovenija-in-svet-evrope/, 18. 8. 2020.