Dunajski sporazum o nasledstvu
Dunajski sporazum o nasledstvu med peterico enakopravnih držav naslednic po bivši Jugoslaviji (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija oz. danes Srbija) je mednarodni sporazum, ki ga je na Dunaju junija 2001 podpisala peterica zunanjih ministrov, in sicer Zlatko Lagumdžija, Tonino Picula, Ilija Filipovski, Dimitrij Rupel in Goran Svilanović, ter visoki predstavnik Združenih narodov za BiH, avstrijski diplomat slovenskih korenin Wolfgang Petritsch. Veljati je začel po zaključenih ratifikacijah v vseh državah podpisnicah tri leta po podpisu, dosežen pa je bil pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti, ki jo je zastopal sir Arthur Watts. Za sklenitev dogovora je bilo ključno stališče Badinterjeve arbitražne komisije, da je država Jugoslavija prenehala obstajati in razpadla na pet enakopravnih držav naslednic, kar sta sprejela tudi Varnostni svet in Generalna skupščina Združenih narodov. Pogajanja so trajala skoraj desetletje, dokument pa dokončno opredeljuje in določa pravično razdelitev pravic, obveznosti, premoženja in dolgov nekdanje Jugoslavije med njene naslednice (med njimi nista Črna gora in Kosovo, ki sta postali neodvisni in samostojni državi leta 2006 oz. 2008). Dokument v sedmih prilogah ureja posamezna področja, in sicer premično in nepremično premoženje (priloga A), premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev (B), finančna sredstva in obveznosti (C), arhive (D), pokojnine (E), druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti (F) ter zasebno premoženje in pridobljene pravice (G). Za učinkovito izvajanje sporazuma skrbi Stalni skupni odbor visokih predstavnikov.
Pomen sklenjenega sporazuma je večstranski, zraven za države naslednice tudi za regijo, mednarodno skupnost in pravno prakso. Vsebuje izvirne nasledstvene določbe in s tem kot lex specialis prispeva k razvoju mednarodnega prava, hkrati pa je, ker od pogodbenic zahteva dosledno in bona fides spoštovanje, izstopajoč temelj za poglobitev dobrih sosedskih odnosov ter iskrenega sodelovanja v regiji. Sporazum je sklepni del enega najpomembnejših političnih procesov, ki je s koncem hladne vojne sledil razpadu Jugoslavije in nastanku novih držav na njenem ozemlju ter njihove vključitve v mednarodne integracije. Je edina mednarodna pogodba, ki so jo sprejele vse države naslednice in je zato neke vrste mirovna pogodba o Jugoslaviji. Celovita uresničitev sporazuma je, skladno z Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije (2015), ena od prednostnih nalog slovenske zunanje politike v regiji.
Literatura
Nasledstvo SFRJ. Republika Slovenija, GOV.SI. URL: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nasledstvo-sfrj/, 18. 8. 2020.
Pajnkihar, G. (ur.). (2016). Sporazum o vprašanjih nasledstva – 15 let pozneje/Agreement on succession issues – 15 years later. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije/Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia.