Nasledstvo po SFRJ (dunajski sporazum 2001)
Ko država preneha obstajati, stopi na njeno mesto v smislu suverenosti na določenem ozemlju nova država, nov subjekt mednarodnega prava in tedaj se uporabijo pravila nasledstva ali sukcesije držav. V okviru nasledstva se urejajo vprašanja prenosa pravic in obveznosti na novo državo glede številnih vprašanj – državljanstvo, meje, mednarodne pogodbe, članstvo v mednarodnih organizacijah, premoženje, dolgovi, arhivi, pravice posameznikov in drugo.
V primeru Jugoslavije je šlo za vprašanje, ali gre pri SFRJ za proces odcepitve republik od prejšnje države, tako bi ostanek države oziroma Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) lahko pomenila nadaljevanje in kontinuiteto nekdanje skupne države, ali pa gre za proces razpada SFRJ, ko je ta prenehala obstajati in so vse republike postale nove države, njene enakovredne naslednice. Čeprav so se pogovori o nasledstvu po nekdanji SFRJ začeli že takoj leta 1991, pa do razrešitve tega bistvenega vprašanja niso mogle privesti do uspešnega zaključka.
Tezo o razpadu SFRJ, ki je na koncu tudi prevladala, so zagovarjale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Makedonija, potrdila jo je arbitražna (Badinterjeva komisija) in večina držav mednarodne skupnosti. To stališče je bilo podkrepljeno tudi s podpisom Daytonskega sporazuma leta 1995 ter dokončno sprejeto leta 2000, ko je ZRJ (danes Srbija) zaprosila za novo članstvo v OZN. Šele po padcu Miloševićevega režima in normalizaciji odnosov so bili izpolnjeni pogoji za sklenitev celovitega dogovora o ureditvi vprašanj nasledstva po nekdanji Jugoslaviji.
Sporazum o vprašanjih nasledstva (dunajski sporazum) je bil pod taktirko sira Arthurja Wattsa podpisan 29. junija 2001 na Dunaju med vsemi državami naslednicami SFRJ, veljati pa je začel 2. junija 2004. Sporazum je potrdil, da je SFRJ v letih 1991 in 1992 razpadla in prenehala obstajati, na njenem ozemlju pa je nastalo pet enakopravnih držav naslednic. Proces dezintegracije ZRJ se je sicer nadaljeval z odcepitvijo Črne gore leta 2006 in Kosova leta 2008 od Srbije, ampak ti državi nista državi naslednici po SFRJ.
Sporazum se ukvarja z večino vseh, z nasledstvom povezanih vprašanj po nekdanji Jugoslaviji. Vsebuje preambulo, krovno besedilo s 13 temeljnimi členi, v katerih so zajeta splošna načela in končne določbe sporazuma, ter sedem prilog o posameznih najpomembnejših vsebinskih vprašanjih nasledstva SFRJ: Priloga A (Premično in nepremično premoženje), Priloga B (Premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev), Priloga C (Finančna sredstva in obveznosti), Priloga D (Arhivi), Priloga E (Pokojnine), Priloga F (Druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti) in Priloga G (Zasebno premoženje in pridobljene pravice).
Uresničevanje določb sporazuma, z redkimi izjemami, poteka počasi, med državami naslednicami ostajajo odprta nekatera ključna vprašanja, kot so arhivi, kulturna dediščina, delitev jamstev za stare devizne vloge itd.
Galerija
Literatura
Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN), UL RS – Mednarodne pogodbe 20/02.
Škrk, M., Polak Petrič, A., Rakovec, M. (2015). The Agreement on Succession Issues and Some Dilemmas Regarding Its Implementation. Zbornik znanstvenih razprav, let. 75, str. 213–256.
Slikovno gradivo
Ob podpisu sporazuma na Dunaju, 2001. (vir: arhiv MZZ RS).