Jelcin, Boris, Nikolajevič

Jelcin, Boris, Nikolajevič, sovjetski in ruski politik, prvi predsednik Ruske federacije (1991–1999). Jelcin je bil ključna osebnost ruske postkomunistične tranzicije in demokratične preobrazbe ter politik, ki je Rusijo približal Evropi. V sovjetskem sistemu se je povzpel do položaja člana politbiroja in moskovskega župana, vendar je zaradi nestrinjanja s politiko odstopil 1988 oz. 1987. Na prvih demokratičnih predsedniških volitvah junija 1991 je kot vodja demokratov prepričljivo zmagal in postal prvi ruski predsednik ter končal več kot sedemdesetletno prevlado komunistične partije. Z njegovo izvolitvijo je nastala zahtevna kohabitacija med njim kot reformatorjem in sovjetskim voditeljem ter nekdanjim sodelavcem Gorbačovom, ki je vztrajal pri ohranitvi Sovjetske zveze, njen del je še vedno bila Rusija. Avgusta istega leta je z veliko mero državniškega poguma in odločnosti preprečil poskus državnega udara komunistov, ki so Gorbačova pridržali v hišnem priporu in skušali zasesti Moskvo. Dan po odstopu Gorbačova je Jelcin 26. decembra 1991 razpustil Sovjetsko zvezo in s tem formaliziral konec hladne vojne, ki je bil sprožen s padcem Berlinskega zidu dve leti prej. Do tedaj je bilo nepredstavljivo, da bi Sovjetska zveza lahko razpadla, kar se je jemalo tudi kot argument za ohranitev Jugoslavije in proti slovenski samostojnosti, k čemur je Jelcin tako posredno pripomogel.

Predsedniški mandat je ponovil z zmago na volitvah leta 1996, tri leta pozneje pa je zaradi bolezni odstopil s položaja. Zadnja leta je bil precej na udaru zaradi kritik vojne v Čečeniji in čvrstega zavzemanja za tržno gospodarstvo. Za svojega naslednika je imenoval Putina in mu prepustil gospodarsko skoraj onemoglo državo. Jelcin je za sabo zapustil pečat samosvoje, odločne in pozitivne osebnosti ter je kot tak v precejšnji meri poosebljal ruski nacionalni značaj.