Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik ali Sovjetska zveza je bila zveza socialističnih republik, ki je obstajala v obdobju od 1922 do 1991. V času obstoja Sovjetske zveze se je število socialističnih republik spreminjalo, v zadnjih letih je zajemala 15 sovjetskih socialističnih republik. Sovjetska zveza je bila tudi ena izmed najraznovrstnejših republik glede nacionalnosti, saj je združevala ljudi s kar 100 različnimi nacionalnostmi, med katerimi pa so prevladovali Rusi, Ukrajinci in Belorusi.¹⁸⁴

Zaradi želje po ustalitvi političnega in ekonomskega reda so v Sovjetski zvezi nadzorovali različne aspekte družbe – od kulture, izobrazbe do religije. Univerze niso imele svojo splošno pravico do avtonomnosti; umetniki in novinarji so lahko svoje prispevke objavljali le, če so prestali strogo cenzuro.

Zunanja politika Sovjetske zveze se je skozi obdobja spreminjala; sklepali so trgovinske sporazume tudi z državami, ki so jih smatrali kot »kapitalistične«, vseskozi pa so imeli hladne odnose z Združenimi državami Amerike.

Leta 1985 so se s prihodom Mihaila Gorbačova na oblast v Sovjetski zvezi začele dogajati številne reforme, ki jih je vodil pod gesloma perestroika (prestrukturiranje planskega gospodarstva v tržno ekonomijo) in glasnost (odprtost – povečanje socialnih pravic, odprava cenzure), zavzemal se je za demokratizacijo socialnega in ekonomskega življenja in decentralizacijo.¹⁸⁵ Leta 1987 je v govoru ob 70-letnici oktobrske revolucije povedal, da bi moralo biti »mirno sobivanje, brez vojaškega posredovanja, temelj za sovjetske odnose z vzhodnoevropskimi zavezniki.«¹⁸⁶ S tem je Gorbačov neposredno odvzel moč Brežnjevi doktrini, ki jo je postavil Leonid Brežnjev leta 1968 in je Sovjetski zvezi ter drugim socialističnim državam nudila izgovor za vojaško posredovanje v državah, v katerih so začutili grožnjo za splošne interese socializma.¹⁸⁷ Gorbačov je odpoklical številne vojaške operacije, politiki neintervencije pa so sledile večinoma mirne revolucije (nekatere pa nasilne) v Vzhodni Evropi¹⁸⁸ in razpad komunističnega ideološkega bloka. To je vodilo v začetek razpadanja Sovjetske zveze, odprtje poti za procese demokratizacije in uveljavljanje pravice naroda do samoodločbe.

Glede pravice naroda do samoodločbe v povezavi s Sovjetsko zvezo je treba izpostaviti, da je bil Lenin njen velik zagovornik, vendar le v primeru, ko se je ljudstvu omogočilo »osvoboditev izpod represije carstva in združitev pod bratstvom delavske države«.¹⁸⁹ Ta pravica se je ob razpadu Sovjetske zveze uveljavila v pravem pomenu te besedne zveze.