Tajni predpisi

Socialistična federativna republika Jugoslavija je formalno poznala dve obliki tajne zakonodaje: tajni Uradni list SFRJ in posebne skrivne podzakonske predpise. Tajni uradni list, ki se je imenoval »Uradni list SFRJ – zaupno glasilo«, je začel izhajati v letu 1980.¹⁹¹ Njegovi prejemniki so bili različni, njihovo število se je gibalo od 22 do približno 40 prejemnikov v vsej državi. Uvedba tajnega Uradnega lista SFRJ je bila v očitnem nasprotju s takratnimi ustavnimi načeli o objavljanju zakonov in drugih pravnih predpisov. V letu 1981 so republiške tajne uradne liste uvedle vse jugoslovanske republike, tudi Socialistična republika Slovenija. Od prvega junija leta 1980, ko je bila izdana prva številka tajnega zveznega uradnega lista, je bilo izdanih skupaj 618 številk. Če to število primerjamo s številom rednih izdaj splošnega zveznega uradnega lista v tem obdobju, ki jih je bilo 817, vidimo, da gre za izredno obsežen del pravnega urejanja. Med pravnimi akti iz tajnega Uradnega lista SFRJ je bilo 55 zakonov.¹⁹² Obvezni tajni predpisi splošne narave in širših razsežnosti so bili v veljavi že pred tajnimi uradnimi listi.¹⁹³ Ti so pomenili samo njihovo novo obliko.

V SFRJ so obstajali tudi posebni tajni splošni podzakonski predpisi, ki nikdar niso bili objavljeni, tudi v tajnem Uradnem listu SFRJ jih ni najti. Urejali so določena vprašanja s področja državne varnosti. Številna določila teh predpisov so bila v direktnem nasprotju z zakoni, že tedaj veljavnimi ustavnimi določili o varstvu človekovih pravic in temeljnih ustavnih svoboščin ter zlasti z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah z dne 19. decembra 1966, ki ga je Jugoslavija ratificirala leta 1971.¹⁹⁴ Skrivni pravni akti, ki na izviren način urejajo določena razmerja s področja državne varnosti in obrambe države, so pomenili skupaj s predpisi iz tajnega uradnega lista, ki so urejali predvsem gospodarsko finančna razmerja, nevidni vzporedni kvazipravni sistem, ki je obstajal poleg rednega pravnega sistema.¹⁹⁵ Takšna praksa je pomenila obstoj ne samo paralelnega, temveč pa tudi izključujočega (ne)pravnega sistema, s tem pa erozijo veljavnega pravnega reda, kar je pomenilo najresnejšo obliko trajnega ogrožanja človekovih pravic.

Izčrpen prikaz in analizo nekdanjih skrivnih predpisov s področja politične policije je opravilo ustavno sodišče. V zadevi M. B. dne 27. 11. 1997¹⁹⁶ je v točkah 80–84 podrobno obravnavalo skrivne predpise za delovanje nekdanje tajne partijske politične policije (Službe državne varnosti). Ustavno sodišče v tč. 84 na koncu analize ugotavlja, da je že sam obstoj tajnih in skrivnih predpisov s pooblastili tajni politični policiji pomenil hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.¹⁹⁷

Ustavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve o ustavni pritožbi B. P. z dne 11. 7. 1996¹⁹⁸ v točki 28 obravnavalo skrivne predpise za delovanje tajne politične policije nekdanje Jugoslovanske ljudske armade.