Konvencija o prihodnosti Evropske unije
Začela se je leta 2002, napovedali pa so jo že v Evropskem svetu v Laekenu konec leta 2001. Konvencija je končala delo julija 2003 z osnutkom evropske ustave – »Pogodbe o Ustavi za Evropo« (PUE), angleško Draft Treaty Establishing a Constitution for Europe. Na konvenciji, ki jo je vodil nekdanji francoski predsednik Giscard d’Estaing, je sodelovala tudi Slovenija, čeprav še ni bila članica. Konvenciji, na kateri so se zbirali in razpravljali evropski aktualni in bivši predsedniki, ministri in poslanci, je bilo »naloženo, da sestavi predloge o treh zadevah: kako državljanom približati evropski projekt in evropske institucije, kako organizirati politiko in evropski politični prostor v razširjeni Uniji in kako iz Unije narediti dejavnik stabilnosti in vzor v novem svetovnem redu.« Rezultat so predsednik d’Estaing in podpredsednika Amato in Dehaene predstavili v predgovoru k Osnutku Pogodbe o Ustavi za Evropo: »Konvencija … predlaga boljšo delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami, priporoča združitev Pogodb in priznavanje pravne osebnosti Uniji, pripravlja poenostavitev instrumentov ukrepanja Unije, predlaga ukrepe za utrjevanje demokratičnosti, preglednosti in učinkovitosti Evropske unije … s poenostavitvijo postopka odločanja …, pri čemer zlasti upošteva posledice širitve.« Pogodba o ustavi ima tri dele, med katerimi je precej pozornosti zbudil drugi del (»Listina o temeljnih pravicah Evropske unije«). Leta 2005 sta Francija in Nizozemska na referendumih zavrnili evropsko ustavo. Decembra 2007 (tik pred začetkom slovenskega predsedovanja) je bila namesto PUE pripravljena Lizbonska pogodba, ki je povzela največji del PUE (»Institucije Unije«), vendar vanjo ni bila neposredno vključena listina o temeljnih pravicah.
Literatura
Osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki ga je soglasno sprejela Evropska konvencija 13. junija in 10. julija 2003 in je bil predložen predsedniku Evropskega sveta v Rimu 18. julija 2003. Luksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 18. 7. 2003.
Rupel, D. (2011). Slovenija na svetovnem prizorišču. Ljubljana: Slovenska matica, str. 147–150, 273–274 in passim.