Ustavna demokracija
Pojem ustavne demokracije je v slovensko ustavnopravno terminologijo prvi uvedel Peter Jambrek s knjigo z istoimenskim naslovom.278 Primerjalnopravna literatura pa ga pozna že vse od druge svetovne vojne naprej in z njim označuje dejstvo, da so se nekdaj večinske demokracije, v katerih je imela večina vedno prav, največkrat zaradi izkušnje s totalitarno preteklostjo samoomejile z ustavo.279 Demokratično sprejete odločitve politične večine so v ustavni demokraciji dopustne, samo dokler so v skladu z ustavo. Osrednjo vlogo pri odločanju o tem pa igra poseben ustavnopravni organ za zaščito ustavnosti ter zakonitosti in varstvo človekovih pravic: ustavno sodišče.
Republiko Slovenijo je kot ustavno, ne običajno, večinsko demokracijo, v svoji sodni praksi opredelilo prav Ustavno sodišče Republike Slovenije. V skladu z njegovo ustaljeno sodno prakso je bistvo ustavne demokracije v tem, da je v njej »ravnanje oblastnih organov pravno omejeno z ustavnimi načeli ter človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, in to prav zato, ker sta človek in njegovo dostojanstvo v središču njenega obstoja in delovanja.«280 Iz 1. člena ustave tako izhaja, da Slovenija ni večinska demokracija, v kateri bi bile prvenstveni objekt pravnega varovanja »‚demokratične pravice večine‘ izvoljenih članov predstavniškega telesa.«281 Ustavno sodišče vztraja,282 da »načelo demokratičnosti iz 1. člena ustave sicer predpostavlja svobodne in periodične volitve v predstavniške organe, vendar pa s tem ne podeljuje pravic izvoljeni večini, temveč nalaga dolžnost vsem oblastnim organom – na prvem mestu tistim, ki sprejemajo splošne pravne akte, – da pri izvrševanju svojih ustavnih in zakonskih pristojnosti spoštujejo meje, ki izhajajo iz ustavnega reda, katerega osrednje načelo je prav načelo spoštovanja človekovega dostojanstva.«283 Kot je še pojasnilo Ustavno sodišče, opredelitev Slovenije kot ustavne demokracije predstavlja novo ustavnopravno kvaliteto slovenske države, pri kateri »ni prišlo samo do prekinitve državnopravne povezave med Republiko Slovenijo in SFRJ, temveč je šlo za prelom s temeljnim vrednostnim konceptom ustavne ureditve.«284 Jugoslovanski komunistični režim je bil vrednostno zavržen in totalitaren.285 Kot tak pa je bil v tej svoji kakovosti enak fašizmu in nacizmu.286
Opredelitev Slovenije kot ustavne demokracije je tako izrecen in nameren ustavnopravni korak. Njegov namen je, po vzoru drugih evropskih držav, preprečiti kakršnokoli ponovitev bridkih totalitarnih izkušenj iz naše preteklosti.
Literatura
Avbelj, M. (ur.). (2019). Komentar Ustave Republike Slovenije. Nova Gorica: Nova univerza, Evropska pravna fakulteta.
Dovžan, G., Tekavec., U. (2001). Temne strani slovenske pravne preteklosti v luči slovenske ustave. Dignitas 11-12.
Habermas, J. (2001). Constitutional Democracy: a Paradoxical Union of Contradictory Principles. Political Theory, Vol. 29, No. 6, str. 766–781.
Jambrek, P. (1992). Ustavna demokracija: graditev slovenske demokracije, države in ustave. Ljubljana: DZS.
Jambrek, P. (2014). Ustava in svoboda. Nova Gorica: Evropska pravna fakulteta; Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije.
Odločba U-I-109/10. Ustavno sodišče Republike Slovenije, UL RS 78/2011, 26. 9. 2011.
Opombe
Jambrek, 1992.
Habermas, 2001. Glej tudi: Andraž Teršek, Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo, Koper, 2014.
Odločba Ustavnega sodišča U-I-109/10, UL RS 78/2011, tč. 10.
Ibid.
Podrobneje glej Avbelj, Komentar 1. člena ustave, v: Komentar Ustave Republike Slovenije – 2. del.
Odločba Ustavnega sodišča U-I-109/10, UL RS 78/2011.
Ibid.
Odločbe Ustavnega sodišča: U-I-69/92, UL RS 61/92; U-I-158/94; Up-301/96, UL RS 13/98; U-I-248/96, UL RS 76/98.
Jambrek, 2014; Dovžan, Tekavec, 2001.