Madžarska

Srednjeevropska država, ena od štirih sosed Slovenije, leži pretežno na območju Panonske nižine. Glavno mesto Budimpešta, število prebivalcev 10 milijonov, velikost 93.000 km², neodvisnost je pridobila kot Kneževina Ogrska leta 896. Madžarska je odigrala pomembno vlogo v koncu hladne vojne, ko sta zunanja ministra Avstrije in Madžarske Alois Mock in Gyula Horn (poznejši prvi predsednik demokratične Madžarske) 27. junija 1989 prerezala žico na meji med Vzhodom in Zahodom. Meddržavni odnosi so se razvili in zelo okrepili po slovenski osamosvojitvi in demokratičnih spremembah na Madžarskem. Do slovenskega članstva v EU in NATU 2004 je bil zelo pomemben okvir sodelovanja Srednjeevropska pobuda. Državi sta po madžarskem priznanju Slovenije (15. januarja 1992) odprli veleposlaništvi. Prvi slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajoš, sicer pripadnik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, je bil imenovan januarja 1992. Slovenija je s tem pokazala poseben občutek za urejanje meddržavnih odnosov. Slovenski generalni konzulat v Monoštru je bil odprt leta 1998, prvi generalni konzul je bil Marjan Muršec. Madžarska je članica zveze NATO od 1999 in EU od 2004. Podpirala je slovensko članstvo v NATU, pomemben element te podpore je bila tristranska večnacionalna kopenska brigada (Multinational Land Force – MLF) s poveljstvom v Vidmu (Udine), ki je vključevala italijanske, madžarske in slovenske enote. Slovenska in madžarska vlada sta imeli tri skupne seje: 2007 v Sloveniji, 2009 na Madžarskem in 2016 v Sloveniji. Odnosi med Slovenci in Madžari so do slovenske osamosvojitve potekali pretežno znotraj avstro-ogrske monarhije in pozneje v okviru jugoslovansko-madžarskih odnosov. Po razpadu monarhije je bilo s Trianonsko pogodbo (1920) Prekmurje do razvodja med Muro in Rabo dodeljeno Kraljevini Jugoslaviji. Na obeh straneh meje sta ostali večji manjšinski skupnosti, slovenska v Porabju.