Kadijević, Veljko

General armade Veljko Kadijević je bil zvezni sekretar (minister) za obrambo SFRJ in je ob Adžiću predstavljal vrh generalskega zbora JA, ki je nasprotoval demokratičnim spremembam v državi ter zagovarjal centralistično Jugoslavijo, ki je temeljila na jugoslovanski revolucionarni dediščini druge svetovne vojne. Bil je glavni poveljnik jugoslovanskih sil ob napadu na Slovenijo in Hrvaško. Armadni vrh je nameraval Predsedstvu SFRJ kot vrhovnemu poveljniku 12. marca 1991 vsiliti vzpostavitev izrednih razmer v državi in z njihovo uvedbo izvesti državni udar, za katerega je Kadijević iskal podporo v Moskvi, vendar je ni dobil. Na razširjeni seji zveznega predsedstva 7. maja, ki so se je udeležili tudi predsedniki jugoslovanskih republik in zvezni premier Ante Marković, je JA od svojega vrhovnega poveljnika zahtevala pooblastila za uvedbo izrednih razmer zaradi mednacionalnih spopadov na Hrvaškem, vendar je dobila le omejena pooblastila in izvedla delno mobilizacijo v nekaterih delih države. V noči na 26. junij je Zvezni izvršni svet (ZIS) izdal ukaz o neposrednem zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju državne meje na ozemlju Republike Slovenije in ukaz o prepovedi vzpostavljanja mejnih prehodov znotraj ozemlja SFRJ. Izvedbo je naložil zveznima sekretariatoma za notranje zadeve in ljudsko obrambo. Načrt za posredovanje je pripravil generalštab in ga prenesel poveljstvu 5. vojaškega območja. Slovensko vodstvo se je s sklepom ZIS seznanilo 26. junija zgodaj zjutraj. Uradni dopis je prejela slovenska vlada, ki je v odgovoru nanj napisala, da bo Republika Slovenija uporabo sile za uresničevanje zveznih predpisov razumela kot napad in se uprla z vsemi sredstvi. Kadijević je zapustil Beograd nekaj ur potem, ko je dobil informacijo, da bo v vlogi osumljenca pozvan v Haag na zaslišanje pred preiskovalce Mednarodnega sodišča za vojne zločine storjene na območju bivše Jugoslavije. V Moskvi je dobil sprva azil, nato pa še državljanstvo.