Adžić, Blagoje

Generalpolkovnik Blagoje Adžić je bil za načelnika Generalštaba Oboroženih sil SFRJ imenovan 29. aprila 1989 (razrešen dolžnosti 27. februarja 1992) in je predstavljal vrh generalskega zbora JLA, ki je nasprotoval demokratičnim spremembam v državi ter zagovarjal centralistično Jugoslavijo, ki je temeljila na jugoslovanski revolucionarni dediščini druge svetovne vojne. Kako je ocenjeval razmere v Jugoslaviji, je razvidno iz njegovega govora višjim častnikom JLA ob koncu šolanja v Centru visokih vojnih šol 5. julija 1991 v Beogradu. V njem je razmere v državi označil kot slabše od tistih leta 1941 ter oznanil, da bo vojaški vrh prisilil Predsedstvo SFRJ k uresničevanju sprejetih odločitev (o razorožitvi oboroženih sil Slovenije in Hrvaške), sicer bodo udarili z vso silo. V enote JLA, ki so delovale na območju Slovenije, so tako na poveljniška mesta namestili le tiste slušatelje, častnike JLA, ki so slepo in brez premisleka izvrševali naloge vodstva JLA.² V času obrambne vojne v Sloveniji je prišel v Zagreb in ostro kritiziral poveljstvo 5. vojaške oblasti v Zagrebu, češ da ne izpolnjujejo njegovih ukazov v zvezi z bojnimi aktivnostmi v Sloveniji. Med vojno v Sloveniji in na Hrvaškem je tako odkrito zagovarjal in najavljal vojaško intervencijo JLA ter je bil ob koncu spopadov in umiku JLA iz Slovenije na čelu totalne vojne, ki jo je JLA s podporo preostalega predsedstva Jugoslavije vodila proti Hrvaški in je svoj vrhunec dosegla z uničenjem Vukovarja. Mednarodno sodišče za vojne zločine, povzročene na področjih nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu, je proti Adžiću vodilo preiskavo, vendar proti njemu ni vložilo obtožnice.³