Hočevar, Ivan
Med vdanimi podporniki nedemokratičnega vodstva SFRJ je bilo vsekakor tudi vodstvo RŠTO SRS, ki ga je kot komandant vodil general Ivan Hočevar. 14. januarja 1990 je štab posredoval podrejenim občinskim štabom TO ukaz, v katerem so zahtevali, da izdelajo in pošljejo natančen pregled orožja, streliva in minsko-eksplozivnih sredstev, ki so jih v posameznem občinskem štabu TO hranili zunaj skladišč JLA. Namen tega ukaza, ki je dejansko pomenil začetek razoroževanja enot in poveljstev TO, je bil viden prav na dan primopredaje dolžnosti članov Izvršnega sveta RS, saj je 15. maja 1990 RŠTO izdal ukaz o razorožitvi TO oziroma predaji hranjenja orožja, streliva in minsko-eksplozivnih sredstev, ki so zunaj objektov JLA, v njene objekte. Namena tega je bila oslabitev, ki bi povzročila nezmožnost zavarovanja demokratičnih sprememb v državi. Z ustanovitvijo MSNZ ter nato s sprejetjem svežnja ustavnih dopolnil, s katerimi je Skupščina RS 27. in 28. septembra 1990 odpravila veljavnost zveznih dokumentov, ki so bili v nasprotju z republiško ustavo, med drugim tudi, da sta služenje vojaškega roka in slovenska TO v izključni pristojnosti republike, so bili izpolnjeni tudi formalnopravni pogoji za ponovni prevzem poveljevanja nad celotno TO RS. Tako je Predsedstvo Republike Slovenije že 28. septembra 1990 imenovalo majorja Janeza Slaparja za vršilca dolžnosti načelnika RŠTO. Hkrati s tem je sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša poslal do takrat poveljujočemu RŠTO generalu Hočevarju dopis, s katerim ga je pozval, naj naslednji dan preda posle novemu vršilcu dolžnosti načelnika RŠTO Janezu Slaparju. Kot odziv na ta poziv je JLA zasedla oziroma dodatno zavarovala poslopje, v katerem je bil RŠTO, pri čemer je vztrajala šest mesecev. Tako sta v Sloveniji delovala dva RŠTO, vendar je bil stari štab, ki ga RS ni priznavala in ki ga je zasedla JA, poveljstvo brez vojske ter samemu sebi namen, saj so bile od oktobra prekinjene vse zveze med njim ter podrejenimi enotami in štabi TO. General Hočevar se je s temi svojimi dejanji v zgodovino vpisal kot izdajalec svojega naroda.
Literatura
Kladnik, T. (2011). Teritorialna obramba v obrambi suverenosti Republike Slovenije. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 7–19.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.
Slikovno gradivo
Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.