Republiški štab Teritorialne obrambe

Slovenija je pristojnost urejanja razmer v TO RS po ukazu o odvzemu orožja TO lahko začela izvajati le z ustrezno dopolnitvijo in spremembo Ustave RS. Pravno podlago so zagotovili XCVI. in XCVII. amandma k ustavi ter ustavni zakon za izvedbo amandmajev. Skupščina RS je amandmaja sprejela 28. septembra 1990. Republiški štab je s tem postal organ v sestavi Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, pristojnost za vodenje in poveljevanje TO RS v miru in vojni je prevzelo Predsedstvo RS ter je bilo s tem pooblaščeno, da imenuje in razrešuje poveljnika TO Slovenije. Tako je Predsedstvo Republike Slovenije že 28. septembra 1990 imenovalo majorja Janeza Slaparja, dotedanjega poveljnika Pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, za vršilca dolžnosti načelnika RŠTO. Ta je 4. oktobra ob predhodnem soglasju Predsedstva RS imenoval vršilce dolžnosti poveljnikov pokrajin TO: rezervnega majorja Petra Zupana za Gorenjsko pokrajino, rezervnega majorja Albina Gutmana za Dolenjsko pokrajino, rezervnega podpolkovnika Franca Anderliča za Južnoprimorsko pokrajino (od 30. junija 1991 naprej je to dolžnost opravljal major Vojko Štembergar), rezervnega podpolkovnika Vladimirja Miloševiča za Vzhodnoštajersko pokrajino, rezervnega kapetana mag. Viktorja Kranjca za Zahodnoštajersko pokrajino, rezervnega majorja Bogdana Beltrama za Južnoprimorsko pokrajino in rezervnega majorja Miho Butaro za Ljubljansko pokrajino (od 30. junija 1991 naprej je to dolžnost opravljal major Janez Lesjak) ter poveljnika 30. razvojne skupine (pozneje 1. specialna brigada MORiS) rezervnega kapetana I. razreda Antona Krkoviča. S tem so prenehali tudi razlogi za delovanje MSNZ, ki so jo razpustili, večino njenih pripadnikov pa razporedili v sestavo nove TO. Hkrati s temi imenovanji je sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša poslal dotlej poveljujočemu RŠTO generalu Hočevarju dopis, s katerim ga je pozval, naj naslednji dan preda posle novemu vršilcu dolžnosti načelnika RŠTO Janezu Slaparju. Kot odziv na ta poziv je JLA zasedla oziroma dodatno zavarovala poslopje, v katerem je bil RŠTO, pri čemer je vztrajala šest mesecev. RŠTO pod poveljstvom Janeza Slaparja se je preselil v prostore Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Tako sta v Sloveniji delovala dva RŠTO, vendar je bil, kot izhaja iz Poročila o bojni pripravljenosti TO RS za leto 1990, stari štab, ki ga RS ni priznavala in ki ga je zasedla JLA, poveljstvo brez vojske ter samemu sebi namen, saj so bile od oktobra prekinjene vse zveze med njim ter podrejenimi enotami in štabi TO.

RŠTO je imel sprva naslednjo organizacijo:

• načelnik RŠTO: polkovnik Janez Slapar,
• načelnik operativnega oddelka in namestnik načelnika RŠTO: podpolkovnik Daniel Kuzma,
• načelnik učnega oddelka: major Alojz Bogataj,
• načelnik zalednega oddelka: podpolkovnik Anton Vereš,
• vodja odseka za organizacijsko-mobilizacijske zadeve: stotnik 1. st. Iztok Likar,
• vodja obveščevalnega odseka: podpolkovnik Miloš Bregar,
• vodja odseka zvez: poročnik Franci Kokoravec,
• vodja odseka protizračne obrambe: poročnik Dragan Bavčar,
• vodja odseka za inženirstvo: podpolkovnik Savo Nešković,
• v. d. vodje odseka topništva: major Boris Ožbolt,
• vodja odseka za usposabljanje: major mag. Pavle Vindišar.