Razorožitev

JA je s sklepi Predsedstva SFRJ dobila formalno možnost, da s silo poseže v proces demokratičnih sprememb v Sloveniji in Hrvaški. 17. maja 1990 je začela izvajati ukaz, da se orožje TO in upravnih organov za obrambo izvzame iz skladišč TO ter se ga prenese v skladišča JA. RŠTO SRS pod vodstvom načelnika generalpodpolkovnika Ivana Hočevarja, ki je pokazal veliko vnemo za dosledno izpolnjevanje ukaza, je že decembra 1989 podrejenim štabom ukazal izdelavo »načrtov za zagotovitev potrebnega skladiščnega prostora znotraj objektov JLA«. Naloga je bila označena kot strogo zaupna in je bila del načrtov TO za obdobje 1991–1995. Republiški štab TO v svojem ukazu ni iskal podatkov o manjkajočem skladiščnem prostoru, temveč natančne številke o količinah ter vrstah orožja in streliva, ki ga TO hrani zunaj objektov JLA, zato je bilo jasno, da je vsebina naloge v nasprotju z obrazložitvijo. V drugi polovici aprila 1990 so tako štabi TO predali armadi zastarelo in trofejno orožje, ki ga enote TO niso več nameravale uporabiti in je samo zavzemalo prostor v skladiščih. Konec aprila 1990 je bila v Beogradu seja Vojnega sveta SFRJ, na kateri so sprejeli podlago za razorožitev TO in visokim vojaškim starešinam pojasnili protirevolucionarni in protijugoslovanski značaj političnih sprememb v Sloveniji in na Hrvaškem. General Hočevar, poveljnik Republiškega štaba TO SRS, ki se je udeležil seje vojnega sveta, je po pisnem ukazu, prejetem v začetku maja iz Beograda, za koordinatorja akcije v Sloveniji določil načelnika Republiškega štaba TO SRS generala Draga Ožbolta, človeka s podobnimi »boj proti kontrarevoluciji« izkušnjami s Kosova. Ta je napisal in v Hočevarjevem imenu podpisal ukaz št. SZ 625/1-90 ter ga poslal poveljnikom 13 pokrajinskih štabov TO v Sloveniji. Ti so morali dodelati in zagotoviti predajo orožja TO najpozneje do 19. maja 1990 do 19. ure. Starešine v štabih za TO so večinoma z odporom sprejeli ukaz za premeščanje orožja ter o tem začeli obveščati novo republiško vodstvo, tako je Predsedstvo Republike Slovenije 19. maja 1990 popoldne poslalo v občine zaupno brzojavko, s katero je ustavilo oddajo orožja. Orožja niso predali v 12 občinskih štabih TO ter del orožja in streliva 30. razvojne skupine oziroma Zaščitne brigade. Generali JA so bili z akcijo bolj ali manj zadovoljni, saj je po večini uspela, poleg tega so hkrati razorožili tudi vso TO Hrvaške (odvzeli so ji več kot 200.000 kosov orožja) in večino TO BiH, vendar pa nekatere hercegovske občine, v katerih so bili prebivalci večinoma Hrvati, niso hotele izročiti orožja.