Dolenjska pokrajina TO

Od oktobra 1990 je potekalo preoblikovanje TO, spremenjena je bila organiziranost štabov in enot. Iz dotedanjih trinajstih pokrajinskih štabov se je število zmanjšalo na sedem. Na območju Bele krajine, Dolenjske, Kočevja, Ribnice ter Posavja je bil vzpostavljen 2. PŠTO Dolenjske s sedežem v Novem mestu. Aprila 1991 so se na podlagi Zakona o obrambi in zaščiti občinski štabi (OŠTO) preoblikovali v območne (ObmŠTO). Dotedanja OŠTO Novo mesto in Trebnje sta se združila v 21. ObmŠTO Novo mesto, OŠTO Črnomelj in Metlika v 23. ObmŠTO Črnomelj, OŠTO Krško, Brežice in Sevnica v 25. ObmŠTO Brežice, OŠTO Kočevje in Ribnica pa v 27. ObmŠTO Ribnica. Po besedah poveljnika 2. PŠTO Gutmana prehod na novo delovanje ni bil lahek, saj so to preoblikovanje spremljale organizacijske, finančne in materialne težave, poleg tega so bili tudi izpostavljeni nenehnemu spremljanju obveščevalne službe JLA. Tako so morali veliko napora vložiti v konspiracijo in varovanje preureditve. Težave so nastajale tudi v preoblikovanju in preimenovanju enot TO, ki so se v najkrajšem času morale prilagoditi novi ureditvi. Reorganizacija tik pred spopadom je močno vplivala na delovanje TO v njem. Nova struktura je postala operativna s 25. majem 1991 in je natančneje obsegala ta vodstva:

• poveljnik pokrajine: podpolkovnik Albin Gutman,
• načelnik štaba: major Rade Klisarič,
• načelnik operativno-učnega odseka: stotnik 1. st. Marjan Grabnar,
• načelnik obveščevalnega odseka: poročnik Bojan Zupanc,
• načelnik odseka za organizacijsko-mobilizacijske in kadrovske zadeve: višji vodnik 1. st. Rado Cotič,
• pomočnik za domovinsko vzgojo: višji vodnik Gorazd Šošter,
• pomočnik za zaledje: stotnik 1. st. Aleš Kulovec.

Štab je bil nastanjen na takratnem Kidričevem trgu 2 (danes Prešernov trg 8) v Novem mestu. V stavbi je bil poleg PŠTO tudi javni pravobranilec in pokrajinski odbor za ljudsko obrambo. Spomladi 1991 so iz stavbe izselili vse razen poveljstva štaba. Objekt in osebje je pred vojno in med njo stalno varovala enota vojne policije. Delno se je štab preselil na rezervno lokacijo v Osnovno šolo Dolenjske Toplice. Enote 2. PŠTO so bile: zaščitni vod, intervencijska skupina, diverzantski vod, protioklepna skupina, vod vojne policije, lahki transportni vod Protiletalske obrambe – PLO (brez orožja PLO), oddelek za izvidovanje, oddelek za vojaško policijo, oddelek zvez, zaledni oddelek.

Pokrajinski štab je geografsko pokrival območje JV Slovenije, Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevskega. To je bilo hkrati tudi območje takratnih občin: Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Po naravnogeografski regionalizaciji je območje obsegalo del Kočevsko-Ribniškega hribovja, Kočevsko-Ribniško dolino, slovenski del gornje Kolpske doline s Čabranko, del Suhe krajine in Dolenjskega podolja, Mirnsko dolino in del Senovskega podolja, Novomeško pokrajino in Krško kotlino, del Bizeljskega, slovenski del Gorjancev in Belo krajino. Območje pokrajine je mejilo s Hrvaško na jugu in jugovzhodu, s 4. PŠTO Južnoprimorska na zahodu, s 5. PŠTO Ljubljana na severozahodu in z 8. PŠTO Zahodnoštajerska na severovzhodu. Na tem delu Slovenije so takrat potekale (in potekajo še danes) tri oz. štiri pomembne prometne poti:

• Zagreb–Brežice–Novo mesto–Ljubljana,
• Karlovec–Metlika–Novo mesto–Ljubljana,
• Zagreb–Krško–Celje in
• Delnice–Kočevje–Ljubljana.

Prav po prvih dveh so prodirale kolone oklepnikov JLA na ozemlje Slovenije. Večina bojnih udejstvovanj enot JLA so izvajale enote iz sosednje Hrvaške, kar je tudi nekoliko presenetilo vodstvo RŠTO. Enote 2. PŠTO so se seveda razumljivo bolj koncentrirale na blokiranje in onemogočanje enot JLA, že nastanjenih na širšem Dolenjskem. Tako je treba opisati enote JLA v JV Sloveniji. Na ozemlju pod nadzorom 2. PŠTO je bilo skoncentriranih veliko enot JLA, z velikim številom vojakov. Skupno več kot 2.000 pripadnikov JLA, 15 oklepnikov, 12 samohodnih topov M36 Jackson, 36 kosov artilerijskega orožja ter več kot 100 tovornjakov in drugih vozil. Najpomembnejši objekt JLA je bilo vojaško letališče Cerklje ob Krki oziroma 474. letalska baza, ki je bila podrejena 5. korpusu vojaškega letalstva in protizračne obrambe s sedežem v Zagrebu. V bazi je domovala 82. letalska brigada s svojimi tremi eskadriljami: 237. lovsko-bombniška eskadrilja, 238. lovsko-bombniška eskadrilja in 351. izvidniška eskadrilja. Na voljo je bilo 80 pilotov za 43 bojnih letal. Poleg letalstva je bil v bazi nastanjen tudi 1. raketni divizion 155. raketnega polka, v rezervni sestavi pa še 27. bataljon in 88. četa za zavarovanje letalstva. Letalski bazi je pripadalo tudi skladišče goriva pri Leskovcu. V novomeški Vojašnici Milana Majcna je bila nastanjena 145. motorizirana brigada (oborožena s samohodnimi topovi M36 Jackson), 270. pontonski bataljon, 76. pontonska četa. K vojašnici so spadali še strelišče Bršljin, skladišče v Prečni, ekonomiji Črmošnjice in Griblje. Enote so bile podrejene 31. korpusu v Mariboru. V 14. korpus sta spadali še rezervni 15. partizanska divizija in 14. partizanska brigada. V vojašnici je bil prav tako mešani bataljon ABKO ter 502. učni center, ki pa sta spadala neposredno pod poveljstvo 5. vojaškega območja. Polk ABKO v Črnomlju je bil neposredno podrejen poveljstvu 5. vojaškega območja v Zagrebu. 14. mešani topniški polk je bil nastanjen v vojašnici Ribnica. V rezervi je bila tudi 25. partizanska brigada, ekonomija JLA Rajhenav ter skladišče Ugar, ki so bili podrejeni 14. korpusu v Ljubljani. Pod poveljstvo 5. vojaškega območja oziroma v 528. zaledno bazo so spadala tudi skladišča intendantske opreme, goriva in sanitetne opreme v Pogancih, Mokronogu, Vražjem kamnu, Ortneku ter Otovcu. Na območju so bili razporejeni še dve železniški ranžirni postaji, dve repetitorski posadki ter štirje domovi JLA. Remontni zavod Bregana (danes Slovenska vas) je spadal pod poveljstvo 5. vojaškega območja. Poleg teh enot so bile na sosednjem Hrvaškem nastanjene še večje pehotne, motorizirane in letalske enote v Delnicah, Jastrebarskem, Karlovcu in Zagrebu.