Dezerterstvo

Dezerterstvo pomeni samovoljno zapustitev vojaške enote z namenom začasnega ali trajnega izogiba vojaške službe. Dezerter ali begunec je vojaška oseba, ki to dejanje stori tako, da enoto samovoljno zapusti, ali pa tako, da se vanjo po odobreni odsotnosti ne vrne. To predstavlja kaznivo dejanje. Za samovoljni odhod, beg ali krajše dezerterstvo je bila po kazenskem zakonu predvidena kazen od šest mesecev do pet let zapora.

Z zakonskimi spremembami na področju obrambe v Republiki Sloveniji so sovpadale tudi spremembe zveznega jugoslovanskega zakona o splošni ljudski obrambi in zakona o vojaški dolžnosti. Po obeh zakonih bi imela JLA zakonsko podlago, da bi začela urejati naborne obveznosti in prevzela poveljstvo nad republiškimi TO. Zakona sta bila označena kot »lex Slovenija«, saj je bilo v obrazložitvi zapisano, da je bil sistem ogrožen, ker Slovenija ni več pošiljala nabornikov v JLA, poleg tega pa je poveljstvo TO podredila svojim republiškim organom. Zapisali so tudi, da se je podobno začelo razmišljati in dogajati tudi v drugih republikah. S sprejemom zakona bi JLA dobila pooblastila, ki jih kot štab vrhovnega poveljstva ni uspela izsiliti marca od Predsedstva SFRJ. JLA je v tem času obvladovala skoraj pol hrvaškega ozemlja in je postala avtonomni politični subjekt v državi kot nikoli prej, vendar se je srečevala tudi z notranjimi razslojevanji. Vojaki slovenske, pozneje pa tudi hrvaške, makedonske in albanske narodnosti so začeli zapuščati enote JLA. Skupina petih vojakov je že v začetku maja skupaj z mlajšim oficirjem pobegnila iz vojašnice v Bihaću in se peš odpravila domov v Slovenijo. Na služenju vojaškega roka je bilo takrat približno 5000 obveznikov iz Slovenije, za katere je bilo upravičeno pričakovati, da bodo množično začeli zapuščati svoje enote, kar se je junija in med vojno v Sloveniji tudi zgodilo. Slovenija je v Beograd poslala zahtevo po odpustu vojakov, ki so že odslužili sedemmesečni vojaški rok, in da ta določba po našem zakonu ni »poziv« k samovoljnemu odhajanju iz JLA. Zapisali so tudi, da imajo vojaki vso moralno pravico, da odpovedo pokorščino, kadar gre za uporabo vojske proti civilnemu prebivalstvu.

Slovenski obrambni načrti so za čas vojne predvidevali oblikovanje sprejemnih centrov za pripadnike JLA ter postopke, povezane s sprejemom vojaških in civilnih oseb JLA ter vojaških obveznikov na služenju vojaškega roka. Koordinacijska skupina je 29. junija 1991 izdala depešo, ki je nalagala oblikovanje prehodnih zbirnih centrov v vseh pokrajinah, pri čemer je bilo zahtevano skrbno spoštovanje vseh določil ženevskih konvencij in aktivno sodelovanje z Rdečim križem Slovenije. Depeša je pomenila prve konkretne korake pri ravnanju z vojnimi ujetniki, ki so se tedaj že množično predajali, končno jih je bilo registriranih 3157. 2. julija je bila v okviru MNZ imenovana osebna operativna skupina za delo z vojnimi ujetniki, ki je vodila vse dejavnosti, povezane z vojnimi ujetniki.