Beznik, Vinko
Vinko Beznik je bil med pripravo za obrambo slovenske suverenosti poveljnik specialne enote RSNZ. Igor Bavčar o Bezniku: »Z Beznikom sva hodila skupaj v kadetsko šolo in tudi spala v isti sobi. Takrat sem se povezal z ljudmi, ki sem jih osebno poznal in jim zaupal. To je bil čas, ko je bilo poleg formalnih zadolžitev potrebno tudi zaupanje. Bezniku sem zaupal, bil pa je tudi človek, ki je končal ustrezne vojaške šole. Poznal je strukturo milice, vedel je, koga lahko pokliče v ključnih trenutkih.«30
Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ) je uradno začela delovati 29. avgusta 1990, ko je republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar imenoval Toneta Krkoviča, rezervnega kapetana I. razreda, za načelnika Manevrske strukture narodne zaščite. S tem je bila ustanovljena posebna oborožena organizacija, ki je bila sposobna manj kot tri mesece po razorožitvi slovenske TO ob tesni naslonitvi na specialno enoto in posebne enote slovenske milice zavarovati Slovenijo pred kakršnim koli oboroženim presenečenjem. MSNZ je nastala z dobro pripravljeno skrivno akcijo. Organizirali so jo v vseh trinajstih pokrajinah (TO) v Sloveniji, v katerih so bili imenovani načelniki MSNZ, ki so tesno s pomočjo Vinka Beznika, poveljnika posebne enote milice, sodelovali s poveljniki posebnih enot milice. Osnovni namen oblikovanja MSNZ je bil torej zavarovanje ukrepov nastajajoče slovenske države, ki jo je tedaj in pozneje najbolj ogrožala JLA. MSNZ je zagotavljala, da so z njeno pomočjo republiški organi in predsedstvo republike dejansko vodili in poveljevali TO Slovenije. S tem so bili postavljeni temelji za organizacijo oboroženih sil nove države. V policiji je pri projektu Narodne zaščite sodelovala uniformirana milica, in sicer posebna struktura uniformirane milice tako imenovane posebne enote milice. To je bil profesionalno izurjen kader, pridružila pa se mu je še izurjena specialna enota ministrstva za notranje zadeve. Ti dve strukturi sta s takrat nastajajočo Narodno zaščito sodelovali izključno na podlagi ustnih ukazov. Tako so oblikovali zelo posrečeno simbiozo zaupanja med ljudmi. PEM so skrbele za zavarovanje premikov in sestankov ter za prevoz orožja. Ponudile so svojo infrastrukturo, zveze itd. Beznik o vlogi v projektu MSNZ:
»Ena od osnovnih nalog specialne enote policije v takratnem času je bilo tudi spremljanje tovorov orožja oziroma zavarovanje prevozov in pa razmeščanje orožja po celotnem ozemlju Slovenije. Varovanje teh tovorov je bilo dvojno: varovanje pred nasprotnikom, takrat sta bila naša nasprotnika JLA in KOS, ter varovanje pred nami samimi. Večina ljudi namreč ni vedela, za kaj pravzaprav gre in čigavo je to orožje. Včasih smo bili v neprijetnem položaju, ko smo morali legalni oblasti oziroma policiji govoriti o tem, kaj prevažamo. Včasih se je vse izteklo bolje zaradi osebnih poznanstev, kot pa če bi upoštevali hierarhijo.«31
Literatura
Bukovnik, A., Debeljak, B. (2006). Organi za notranje zadeve v zaščiti procesov osamosvajanja Republike Slovenije. V: Enotni v zmagi: osamosvojitev Slovenije / Urbanc, N. (ur.). Ljubljana: Nova revija, str. 155–170.
Mikulič, A. (2011). Manevrska struktura narodne zaščite in 1. specialna brigada MORiS. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 133–161.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.
Slikovno gradivo
Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.
Opombe
Mikulič, 2011, str. 145.
Ibid., str. 148.