Posebna enota milice, policije
Kot zametek posebne policijske enote lahko štejemo leto 1959, ko so začeli usposabljati izkušene miličnike za izvajanje posebnih nalog. Pred tem je takratni državni sekretar za notranje zadeve izdal odločbo o ustanovitvi posebne policijske enote ljudske milice za opravljanje določenih nalog. Sledila so leta preoblikovanj posebne enote, ki je bila organizirana v različnih formacijah in poimenovanjih (bataljon, četa ipd.). Po letu 1971 se je posebna policijska enota izoblikovala kot formacija takratne milice in kot enota na sklic, namenjena za izvajanje različnih zahtevnih nalog milice, od vzdrževanja in vzpostavljanja javnega reda do iskanja oboroženih posameznikov in skupin, ki bi ogrožale varnost države in politične ureditve. Leta 1988 je bila za izvršitev določenih uradnih nalog zaradi varovanja ustavne ureditve ali vzdrževanja javnega reda ustanovljena Posebna enota milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije, ki je bila organizirana v dve formaciji. V prvo formacijo so bili vključeni samo aktivni miličniki, v drugo pa še rezervni. S takšno organiziranostjo je posebna enota milice izvajala naloge v akciji Sever leta 1989 in uspešno preprečila mitingaštvo in destabilizacijo Slovenije. V letu 1990 in v začetku leta 1991 je bila izvedena večja reorganizacija Posebne enote milice (PEM). Od takrat so bili vanjo vključeni samo aktivni policisti, s čimer se je precej zmanjšalo tudi število njenih pripadnikov. V takšni organizaciji je PEM pripravljena pričakala osamosvojitveno vojno in v veliki meri na celotnem ozemlju Slovenije prispevala k zmagi nad silami JA. Sodelovali so pri zavarovanju menjave tabel in zastav na mejnih prehodih ter zavarovanju teh in mejnih kontrolnih točk. V večini primerov so se v prvih dneh vojne sicer z njih umaknili in nato sodelovali pri njihovem ponovnem zavzetju. Postavljali in zavarovali so blokade ter nadzirali območja in objekte JA. Po odhodu tankovske brigade z Vrhnike so s pripadniki milice izvajali blokado Ljubljane ter vpade v objekte in njihove preglede, kontrole vozil, oseb in prtljage, zavarovali prevoze varovanih oseb, zajemali vojne ujetnike, varovali njihove prevoze in zbirne centre, sprejemali prebegle vojake, zasegali orožje in opremo. Sodelovali so v mnogih bojnih spopadih, npr. Središče ob Dravi, Pesnica, Štrihovec, Šentilj, Drulovka, Rožna Dolina, Vrtojba in Nova vas. Za zasluge pred in med osamosvojitveno vojno je PEM od predsednika države prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Po odhodu zadnjega vojaka JA 26. 10. 1991 je bila opravljena reorganizacija in poimenovanje v Posebno enoto policije Ministrstva za notranje zadeve in pozneje v Posebno policijsko enoto (PPE), sestavljeno po formaciji I in II. V letu 1995 se je priključila še PPE sestav III, v katero so bili vključeni policisti Gorske policijske enote (ki je bila kot Gorska enota milice ustanovljena leta 1991).
Literatura
Bolfek, B., Brodnik, A. (2011). Vodenje oboroženih sil. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 93–131.
Bukovnik, A., Debeljak, B. (2006). Organi za notranje zadeve v zaščiti procesov osamosvajanja Republike Slovenije. V: Enotni v zmagi: osamosvojitev Slovenije / Urbanc, N. (ur.). Ljubljana: Nova revija, str. 155–170.
Kladnik, T. (2011). Teritorialna obramba v obrambi suverenosti Republike Slovenije. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 7–19.
Posebna policijska enota. Policija. URL: https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/organiziranost/generalna-policijska-uprava/uprava-uniformirane-policije/posebna-policijska-enota, 26. 11. 2019.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.