Policija
Med demokratičnimi spremembami v Republiki Sloveniji se je skupaj z Sekretariatom/Ministrstvom za notranje zadeve preoblikovala tudi milica. Ob depolitizaciji oziroma departizaciji je v ospredje stopilo varstvo človekovih pravic. Po vojni za obrambo slovenske suverenosti sta se leta 1992 spremenila organizacija in ime – milica se je leta 1992 preimenovala v policijo. Beseda »policija« izvira iz grške besede »politeia«, ki so jo razumeli kot državno upravo. Pozneje se je ta pojem uporabljal za posebno državno formacijo, ki je skrbela za red, mir in varnost države. V novi državi je bila oblikovana tudi nova prisega, ki se glasi: »Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.« Cilj preoblikovanja je bil postati sodobna in po evropskih merilih oblikovana institucija, ki bi služila predvsem prebivalcem in bi bila sposobna učinkovito odgovoriti na globalne in lokalne izzive sodobnega življenja. Njen cilj je prožna policijska organizacija, ki ni obremenjena z zgodovino in politiko. Izpeljana je bila reorganizacija, sprejeti so bili novi pravni akti. Leta 1998 je začel veljati nov Zakon o policiji, ki je zamenjal 18 let star Zakon o notranjih zadevah, saj so bili nekateri njegovi deli popolnoma zastareli in neuporabni za novonastalo demokratično državo. V tem obdobju je slovenska policija naredila tudi korak k Evropi in svetu – leta 1992 je sprejela kodeks policijske etike, začela se je mednarodno povezovati in sodelovati. Vključila se je v Mednarodno policijsko organizacijo (IPA), kriminalistična služba je postala članica Interpola, stike je začela iskati z različnimi oblikami sodelovanja v Svetu Evrope in Evropski uniji, s posameznimi državami je vzpostavila neposredne stike. S pristopom k Evropski uniji je slovenska policija postala članica Europola, leta 2007 pa je vstopila v schengensko območje. Ob tem je policija dobila številne nove in zahtevne naloge, zlasti glede varovanja državne meje, saj je morala uvesti nov sistem varovanja naše meje s Hrvaško, ki je konec decembra 2007 postala zunanja meja Evropske unije.
Uniforma slovenske policije je bila zasnovana na podlagi uniforme nekdanje ljudske milice. Barvna skladnost in osnovni deli so skoraj enaki, razlike so le v krojih, odtenkih barve in materialih. Sestavni del uniforme so položajne oznake in simboli policije. Policijske uniforme so: zimska, poletna, delovna in slovesna. Za opravljanje določenih nalog policisti nosijo posebne uniforme, denimo maskirno, smučarsko, letalsko, uniformo motorista oziroma konjenika, uniformo za opravljanje nalog na vodnih plovilih ipd. Od leta 1992 se je slovenska policijska uniforma spremenila le v malenkostih, predvsem glede uporabe položajnih oznak in znakov pripadnosti.
Leta 1992 je bil 27. 6. določen za dan slovenske policije, kar je bilo povezano z vlogo milice v obrambi Slovenije pred posegom Jugoslovanske ljudske armade, v spomin na bojni spopad Holmec.
Literatura
Bolfek, B., Brodnik, A. (2011). Vodenje oboroženih sil. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 93–131.
Kladnik, T. (2011). Teritorialna obramba v obrambi suverenosti Republike Slovenije. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 7–19.
Pörš, S. (2011). Zahodnoštajerska pokrajina. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 435–467.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.
Zgodovina slovenske policije – od orožnika do policista. Policija. URL: https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/zgodovina-in-razvoj, 26. 11. 2019.