Beltram, Bogdan
Bogdan Beltram je brigadir Slovenske vojske. Med vojno je bil poveljnik Severnoprimorske pokrajine TO. S spremembami republiške zakonodaje na obrambnem področju, ki so bile sprejete 28. septembra 1990, je Republiški štab TO postal organ v sestavi Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, pristojnost za vodenje in poveljevanje TO RS v miru in vojni je prevzelo Predsedstvo RS ter je bilo s tem pooblaščeno, da imenuje in razrešuje poveljnika TO Slovenije. Tako je Predsedstvo Republike Slovenije že 28. septembra 1990 imenovalo majorja Janeza Slaparja, dotedanjega poveljnika Pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, za vršilca dolžnosti načelnika RŠTO. Ta je 4. oktobra ob predhodnem soglasju Predsedstva RS imenoval vršilce dolžnosti poveljnikov pokrajin TO. Tako je bil rezervni major Bogdan Beltram imenovan za poveljnika TO Severnoprimorske pokrajine oziroma 6. PŠTO. Prvi dan vojne, 26. junija 1991, je bilo v 6. PŠTO angažiranih 779 pripadnikov TO, naslednji dan pa že 1631. Vrhunec je bil 6. julija, ko je bilo angažiranih 2459 pripadnikov, potem se je število postopno zmanjševalo. TO je ob pomoči milice in civilnih struktur pridobila: skladišče Šentviška Gora, vojašnico Bovec, obmejne stražnice Livek, Hum, Solkan, Pristava, Vrtojba, Miren, Štanta in Nova vas; stražnici Šempeter in Lokvica sta bili prazni. Stražnice Log pod Mangartom, Učeja, Breginj, Staro selo, Livške Ravne, Kambreško, Vogrinki, Britof, Vrhovlje, Neblo, Medana, Vipolže in Sabotin so bile še vedno zasedene z različnim številom pripadnikov JA. Hitra reorganizacija TO in njeno razumevanje, slaba sredstva zvez, pomanjkanje časa za izdelavo načrtov, pomanjkanje protioklepne in protiletalske oborožitve pa so prinesli nekatere težave pri vodenju in izvajanju operativnih nalog na terenu. Enote TO so kljub temu uspešno opravile zahtevane naloge z določeno mero prilagajanja novim razmeram na določenih območjih. Velika prednost delovanja TO, milice in civilnih struktur je bila v tem, da sta bili obe strani (tako TO in JA z redkimi izjemami) pripravljeni na pogajanja in da večina častnikov JA ni bila motivirana za večje akcije. Skupaj z milico, civilnimi strukturami in civilnim prebivalstvom je TO po začetnih težavah opravila vse bojne naloge in ob premirju imela popoln nadzor nad območjem svoje pristojnosti. S skupnim nastopanjem TO in milice so bile tako uspešno izkoriščene obrambne zmogljivosti, vzpostavljena je bila dobra obveščevalna mreža in povečali sta se odzivnost in mobilnost obrambnih sil na severni Primorski.
Literatura
Kladnik, T. (2011). Teritorialna obramba v obrambi suverenosti Republike Slovenije. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 7–19.
Torkar, B. (2011). Severnoprimorska pokrajina. V: Vojaška obramba Slovenije: 1990–1991 / Kladnik, T. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 357–395.
Vojaški muzej Slovenske vojske, Fond: Vojna 1991.
Slikovno gradivo
Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske.